posilstvo v otroštvu
po enajstih letih sem končno pripravljena deltiti z vami dogodek, ki se mi je zgodil, ko sem bila stara nekaj več kot šestnajst let. mlade deklice, kot smo bile smo se rade oblačile v mini krilca, ozke hlačke in majice, ki so včasih razkazovale gole popke. mame so bile bolj stroge in jaz osebno sem se preblačila na avtobusu iz starinskih oblek v takrat modne. čeprav ni bilo primerno hoditi na pol nag okoli vseeno ni bil nihče pretirano proti razen staršev in profesorjev. in če se prav spomnim sem tisti dan oblekla mini krilo, ki je bilo malo daljše kot današnje mini krilo, segalo mi je nekje do polovice stegen, malo nad koleni. ne spominjam kakšen zgornji del sem imela, vem le, da sem bila pomankljivo oblečena. nisem se lišpala in pretirano urejala las. bila sem naravna suha deklica. in tudi fantje so bili drugačni kot so danes. takrat so bili postavni visoki ”moški”, navajeni dela in discipline. v četrtem letniku pa je bil tudi nek ”posebnež”, ki res da je bil neverjetno postaven in privlačen a vseeno prepotenten. punce ga nismo marale preveč, ker nas je stalno otipaval in včasih celo pošteno prijel za p****. in takrat, ko sem prišla v mini krilu in majhnih copatkah sem po telesni vzgoji čakala na profesorja (ne spominjam se točno zakaj, vem le, da mi je moral nekaj podpisati ali izročiti, ne vem). ko sem sedela sama v garderobi je prišel Mirko (to ni njegovo pravo ime ampak niti ne vem če sem kdaj vedela kako se v resnici kliče – klicali smo ga po priimku) najprej se je vsedel poleg mene in me vprašal kje so ostali, jaz nič hudega sluteč sem neumno odgovorila da so odšli in sem sama. zaprl je vrata in jih zaklenil. najprej nisem vedela kaj storiti ampak sem hitro pogruntala, da se bo zgodilo nekaj kar mi ne bo všeč in sem se zagnala proti vratom. začela sva se prerivati in ko me je končno obvladal mi je na uho zašepetal če sem za spolni odnos. v tistem strahu se nisem mogla premikati, ne govoriti vem le, da se ga brcnila v nogo in poskušala odkleniti vrata a me je prijel za roke in mi dvignil krilo. nato sem čutila le močno bolečino v zadnjici in nato v vagini. občutek je bil grozen. vse kar sem lahko storila je to, da sem jokala. z eno roko mi je tiščal usta z drugo pa držal za zapestja. prosila sem boga in v mislih molila naj pride profesor a ga ni bilo. ko je končal si je oblekel hlače me odrinil stran od vrat in mi zagrozil, da me bo šeenkrat če ne bom tiho. v strahu sem si oblekla spodnje hlače in odšla domov. nikomur nisem povedala. ker sem se bala. a naslednji mesec, ko sem prvič prišla v šolo mi je njegov prijatelj rekel, da me prijateljica čaka v garderobi in jaz naivna sem odšla dol. dogodek se je ponovil a tokrat sem ubežala preden mu je prišlo. rekel je, da se je s tem hotel prepričati če sem res tiho. takrat sem se odločila, da končam šolanje in naslednje leto sem se vpisala na drugo šolo, kjer sem končala izobraževanje. izvedela pa sem, da so ga izključili in proti njemu prijavili ovadbo, ker naj bi posilil neko drugo deklico. ko sedaj pogledam nazaj se mi zdi da sem bila neumna ker nisem povedala to grozoto, ki se mi je zgodila… in to sem napisala predusem tistim, ki se jim je to zgodilo… povejte, ker vam lahko olajša trpljenje. posledice nosim še danes in jih bom do smrti.
sedaj pa imam dva otroka, službo in uspešno kariero. še vedno imam problem pri odnosih, ker ne morem pozabiti iskušnje, ki sem jo doživela.
moje mnenje o pomankljivih oblekah – dala bi vse, da bi bila dovolj pametna in hodila v oblekcah, ki mi jih ja napravila mama. s tem bi zgubila privlačnost in popularnost, ki sem jo imela na šoli a bi bila tudi manj opazna in s tem varnejša pred takimi kot je bil ta fant. mogoče res nebi preprečila dogodka a vseeno, ne bi mi bilo žal da se izzivala nasprotni spol.