POSEBNA DARILA …
POSEBNA DARILA
Najljubša mi je bila podobica v okvirju iz lepenke in utrjena z barvnimi zobotrebci …”Ti je všeč?” me je vznemirjeno vprašal mali darovalec. “Zanjo sem porabil sto litrov lepila”. Dobila sem tudi drugačna darila – eno leto zvit obešalnik, okrašen s papirnatimi robčki z zavihanimi robovi: drugič škatlico za vžigalice, prelepljeno z ostanki blaga in umetnimi biseri – potem nisem več dobivala doma narejenih daril.
Še vedno dobivam božična darila. Domiselna, skrbno zavita – tista, ki jih potrebujem. Toda, oh, kako si želim, da bi se lahko spet globoko sklonila in dobila darilo iz lepenke in lepila …
(Erma Bombeck)
… kako lep je čas ko dobivaš od svojih otrok doma narejena darila prežeta z delom njihovih malih ročic – obožujem jih … zaljubljena sem vanje … vem, da bo enkrat morda drugače, ko odrastejo in nič kaj si ne želim tistih skbno zavitih, “polikanih”, domiselnih in uporabnih daril … tudi meni so najbolj všeč ta, ko se globoko skloniš in dobiš recimo kar tako za lep dan v papirček od bonbončka zavit čisto poseben kamenček, ki je v očeh darovalca pravi zaklad … “glej mami kako se sveti na soncu, veš zelo je poseben, komaj sem ga našel … ” vam je kaj znano?
Medi
Ja, pa še res je, ampak vsi tega ne znajo ceniti, nekaterim je važna le materialna vrednost darila (grejo takoj v trgovino preverit njegovo vrednost, da vidijo koliko naj ti bodo hvaležni). Pa ne pretiravam. Poznam jih kar nekaj, ki gredo vedno, ko dobijo darilo, pogledat v trgovino koliko stane in potem se hvalijo oziroma jezijo kaj so dobili. Ena mamica da otroku pred praznikom vedno nekaj denarja, da gre sam v trgovino in ji izbere darilo. Kako smo si različni…
Ko berem tvoje misli, bi najraje vsa Miklavževa darila odnesla nazaj v trgovino… Pa kaj ko pri majhnih otrocih in selitvi (vsak izgovor pride prav) zmanjka preprosto časa, da bi sedli za mizo in se poigrali s kakšnimi doma narejenimi spominki. Veliko lažje je iti v trgovino in odpreti denarnico, čeprav potem jamramo, da smo tik pred bankrotom.
Dobro, ampak tistega veliko traktorja s kiblo in prikolico pa res ne bi znala narediti sama, naj mu bo … mojemu sončku. Saj bi zanj tako ali tako dala vse.
