poroka, ah ta poroka :(
Ravno kar se mi je oglasila prijateljica, s katero se zaradi casovnih omejitev nisva videli kar nekaj casa…in bum novica dneva…se bom porocila ves…najprej dekliscina in potem poroka…najvecja ironija je, da sva se vedno hecali, da se bova skupaj porocili, skupaj imeli otrocke :))) no saj ne da ji ne privoscim, zelo sem vesela, a edino kar se bojim je, da sama nikoli ne bom dozivela tega…vedno sem sanjala o tem…o poroki, pa stalci, pa pol kravci…no zdej smo par stopnick kar preskocili in dobili bomo samo kravco :)) no bikca :)))..me je kar mal popadla taka cudna zalost. Se prevec obremenjujem? Dajte kaksno vzpodbudno za boljse pocutje 🙂
teja
Poroka ima veliko globlji pomen, kot neko zunanjost. Pomembno je tisto, kar s partnerjem doživljata…
Vprašanje je, zakaj se vidva še ne zmoreta poročiti… iz čisto čustvenega vidika… Pomemben je odnos sam po sebi, ne pa blišč in zabava… Ko bosta čutila, bo tudi poroka prišla. Nikakor pa se nosečnice ne bi smele poročati!!!
To je stvar dveh, stvar globokega razmisleka… In stvar, ki se tiče samo vaju. Ko bosta čutila, takraat bo najbolj pravi trenutek, in takrat ni pomembno, kaj si cel svet misli. Pomembna sta vidva, najbolj v vajinem odnosu.
Zato se ne obremenjuj, veseli se s prijateljico in bodi zadovoljna, da imaš (vsak upam, da ga imaš) odnos s partnerjem, kot si ga sama želiš. Ne se skrivati za zunanjo fasado, ki koga lahko zbode v oči. Bodi srečna in zadovoljna, s tem kar imaš. Poišči v tem največje bogastvo, ki ga nobena zunanjost (če gre za neko fešto brez popolne čustvene predaje) ne more dati. Drži se in bodi srečna!
Saj to je tisto…meni poroka predstavlja tisti globji pomen, ko si dva zaobljubita svojo ljubezen…na poroko ne gledam kot na zabavo, kot neko potrditev statusa v druzbi…problem je, ker sem bila sama vzgojena v tem duhu in drugace gledam na te stvari…fantu pa se z druge strani zdi cisto neumna stvar, da se imas tudi brez papirja in uradnega potrdila lahko rad…po svoje ima prav..pa vseeno…bile so sanje, ki z njim ocitno ne bodo uresnicene…
lp, teja
Ves sej poroka ni vse…, jaz sem si tudi vedno rekla, da dokler ne bom porocena
pa ze ne bom imela otrok…, ampak so se stvari drugace odvile…, sedaj sem noseca
resda zarocena porocena pa ne…. ampak vseeno sem srecna ker nosim v sebi najinega otroka, plod najine ljubezni.
in to odtehta tudi to da se nisva porocena ceprav mi je tako kot tebi vcasih pa vseeno
malo hudo. ampak ne mores vedno vsega splanirati v življenju in tudi neveste bomo
slej ko prej a ne? / no se prej pa mamice, to je pa itak nekaj najlepšega v življenju…/
Ja ne vem, od kod ta, da naj se nosecnice ne bi porocale – potem bi bila vecina porok cisto mimo, ne? 😉
Ne, saj po mojem je poroka v nosecnosti zelo naporna. Sem lani med organiziranjem svoje poroke razmisljala, da kako le to zmorejo nosecnice, to je res podvig. Sedaj pa, ko se ubadam z utrujenostjo in slabostjo, pa se toliko bolj.
Konec koncev se vsak odloci zase – ce se imata dva tako ali tako porociti, naj se pac porocita prej, ce jima to ustreza. Ali pa ob krstu;)
Lp!
Potem pa ti svetujem, da prej dobro očeniš metalske sposobnosti neveste in se postaviš v odvisnosti od tega: od spredaj ali bolj od zadaj. 🙂
Par tednov pred najino poroko se je poročila ena prijateljica in jaz v dobri veri, da bo šopek letel daleč, se postavim od zadaj. Nisem pa računala s tem, da je punca noseča in ne more vreč preveč daleč tega šopka in tako ostala brez šopka in to je bila moja zadnja šansa, da lovim šopek. :(((
Midva sva sicer tudi ku češ računala tako, da se bova najprej poročila in si uštimala svoj brlogec pa to in šele potem naredila otročka … … … pa ni ratalo … :))) … naju je tudi kravca prehitela … :)))) … pa se ne sekirava prav veliko. Zgleda, da bo šlo po obratnem vrstnem redu … najprej bo kravca … pol bo štalca … in pol na koncu … mogoče … poroka … Ko bo cajt in denar … oz. kot rada praviva … ko bo pravi čas … :))))
Ma dandanes je tako ali tako poroka še zgolj formalnost … oz. če ti kaj pomeni, se poročiš … če ti ne … se pač ne … :))))
Ne obremenjuj se s tem … Boš videla kako bo fantastično, ko se bosta čez kake dve oz. tri leta poročila in vama bo prinesel ta mali prstančke na rdeči blazini … :))))) … Tega pa tvoja prijateljica ne bo doživela … :)))) ;))))
Lp, Bgv
Jaz tudi mislim, da je tako: če ti poroka kaj pomeni, se poročiš, če pa ne, pa pač ne. Isto je z krstom, če tako živiš, daš otroka krstit, samo zaradi lepšega se meni zdi popolnoma nesmiselno.
Heh, glede tega, da bo otroček nosil prstančke na blazini…. V teoriji se sliši zelo lepo, v praksi pa ni vedno tako. Ko se je poročil moj bratranec, je žena hotela, da bi jima prstane prinesel njun leto in pol star otrok, seveda na lepo okrašeni blazini. Še prstane so zavezali, da ja ne bi padli med nošenjem dol. Pol pa si je mali tik pred vhodom v cerkev premislil in ni bilo nič iz tega. 🙂 Pa še na hitro so norali najti en drug način. Tako, da počakajta še par let, da se ga bo dalo prepričat. 🙂
:)))))))))))))))))))))))))))))) He he … a kar premislil se je? No … saj mi ni za zamerit … :)))) … jaz imam tudi vedno en tak čuden občutek pred vstopom v cerkev … :)))
Sicer pa … hvalabogu se midva z mojim ne bova poročila cerkveno, da ni za se bat (ne en ne drug nisva cerkvena človeka … in ravno tako ne naše družine) … Imela naj bi eno tako bolj skromno poroko pred matičarjem … tako da … … bomo še videli … :))) .. si bomo takrat bolj podrobno zamislili scenarij … :))))))))))))) ;)))))))
Lp, Bgv
Pri nama je bil obratno – on je bil na začetku za, pa sem bila jaz proti; ko sem zanosila pa sem ratala jaz sentimentalna in hotela pred matičarja, pa on ni bil za stvar…Verjetno ni potrebno razlagati, da je bilo kar nekaj… hude krvi zaradi tega; sploh še, ko so začeli deževati nasveti moje mame, pa njegove mame, pa pol še atija…
Jaz v mit o globjem pomenu poroke ne verjamem – je pa lažje zaradi pravno formalnih zadev, pred poroko sva bila skupaj 6 let, tako da se mi tisti dan ni nič posebnega prikazalo. Vesela sem, da se nisem poročila noseča – iz praktičnih razlogov to vsem odsvetujem; ampak – žur je bil pa uredu!!!
Ja v zivljenju ni vse vedno tako, kot si zastavimo, zazelimo ali celo splaniramo…ma saj nas mora vcasih tudi kaj presenetiti, da postane vse skupaj mal bolj pestro ne? Saj se dobro zavedam, da poroka ne spremeni odnosa, je pa ogromno odvisno od vzgoje…pa okolisu kjer zivis…ma kar bo bo…glavno da smo zdravi in se imamo radi ne? :)))
tale o rdecem povstercku in prstanckih mi je ful cute :))) mogoce nam celo rata :)))
lp, teja