Poroka

Ja težko je v tradicionalni družbi, samo nikjer še nisem videla da bi kdo bil zaradi tega na slabšem položaju. Pol bi te šele raztrgali, če bi se ločila.

Meni je v glavnem občutek neke smrtno resne vezanosti ubijajoč, zdi se mi da si pečen za vedno.
Sploh pa je težko vernikom, ki se cerkveno poročijo in kao verjamejo da jih je bog združil in pol imajo reveži preveč slabo vest da bi se razvezali….
No pol še pa papirji, pa kakšno sodišče…

Zakaj bi jo steral, če je bila ob tebi in ti rodila dva otroka. Ni pa tvoja žena, je samosvoje bitje, ki ima vse pravice izven določene skupnosti, ki si je reče družina. Nihče si s poroko ne more zagotoviti diktature nad nekom ! Nihče!

Če bi rekla, da ji nisem nič, potem bi to pomenilo, da ji nisem nič in da me niti malo ne ljubi.

Ne gre za to, da ji nisi nič, ampak po pravni poti ji nisi mož in te ne more
“jebati v glavo”, češ, da si ji mož. ali da ti je žena. Da ti v klasičnem pomenu besede pripadajo te prilike. Pravne osnove ni! Nujen je dogovor!
Kar pa moške izredno moti in se na vsak način želijo vezati!

🙂 možno

moja pa prav:naj se nikol ne poročim in raj uživam:))

LP

hmmm…

>Poroka je za tiste, ki si hočejo nekoga prilastiti in držati v “šahu”, češ to je pa moje

Sej drugač obstaja institut ločitve in lahko v poziciji šaha narediš mat.

>”Na koncu koncev, kaj si pa meni ti?” NIČ!

To lahko rečeš tudi, ko si poročen. (btw-si ti poročena?)

Razlika med poroko in koruzo je edino pravne narave, pa še ta je zelo majhna, saj izvenzakonsko življensko skupnost skoraj poponoma enako obravnavajo kot zakonsko zvezo.

Če ne zarad drugega bi mi bila poroka kul zarad žura, poročne noči, medenih mesecev, daril:))

LP

Ti bom odgovorila, ker si ravno ti in ker si mi simpatična.
Poročila sem se rosno mlada in pod pritiskom.
Ko sem rodila, je bila moja mama in moj bodoči tast na urgenci zaradi srčnega zastoja.
Vse samo zaradi tega, ker je bil otrok rojen v grehu.
Tega pač ti in vsa pravna znanost ne more razumeti.
Podpisala sem z otrokom v naročju, da ne bi imela na vesti smrti katerega od staršev.

Če bi bilo po moje, bi imela pet otrok in nobenega moškega! Če bi mi čas in prostor to dopuščal in da moji otroci ne bi bili nekaj “slabši”!

Jaz se po svoji volji nisem in se ne bom nikdar uradno vezala!
Ker mi to ne pomeni NIČ!

… če meni verjameš ti lahko povem kaj misli moj – njega zdaj ne bom budila ker še spančka:
-nekoč bi rad da se poročiva, enkrat ko doštudirava in dobiva službo
-meni poroka ne pomeni kaj dosti, le formalnost, vendar sem mu na vprašanje če bi se poročila z njim odgovorila da ja, ker mu to dosti pomeni … meni se ne zdi potrebna, ker se nič ne spremeni saj v bistvu že zdaj živiva praktično kot bi bila poročena tako da …. ne vem kaj bi lahko poroka kot taka spremenila na slabše …. naporno bo le ko bo upam enkrat čas za otroka:) sam upam da se da z veliko ljubezni tud uspešno prit čez tisto obdobje

Tole o nobenem moškem pa o NIČ si bom pa zapomnil!

Najprej koruza, potem štalca in tik pred teličkom poroka. Pomembno je da ugotovita, da se štekata, ko že nekaj časa živita skupaj, sicer pa zakaj se ne bi poročila. Ne vem a nekater same sebi lažejo, ker je stvar šle mimi oz. so zamudile, mislim pa da večina žensk sanja o poroki v beli obleki…

Torej koruza, pšenica, kar kol ; ) sam poroka pred otrokom.

ker je stvar šle mimi (sem se zatipkala : ) ….šla mimo

Mojadva sta srečna koruznika že skoraj 20 let pa jima nič ne manjka…tko, da tut men poroka ni kak nujno potreben dejavnik za neko vezo, če se bom že kdaj poročila pa hočm met ornk poroko (ne kr eno veselico brezvezno), pa še lepše medene tedne 🙂 Drugač pa mojga bl dražm s tem če me bo poroču kokr pa da resno mislim oz. na njega kak pritisk vršim, ker če se bova poročila se bova, če ne pa tut prov…

ojej…zanimivo

pa sej, poročena, neporočena…ni razlike

LP

To, da se ne poročiš je verjetno za tiste (kot npr tvoja sestra), ki mislijo, da v skupnem življenju, naj bo poročena ali na koruzi – konfliktov ni. Taki tudi ne razumejo, da je konflikte treba reševati in ne samo skrbeti da do njih ne pride. Taki ljudje tudi spadajo med tiste ljudi, katerim, ko pridejo v konfliktno situacijo enostavno stisnejo rep med noge in …. .

Jaz sem se poročil.

večina odgovorov je drugačnih kot bo tale… sprašujem se naj ga sploh zapišem…

poročila sem se dokaj mlada (in nisem bila noseča). poroke pa sva si želela oba. poroke nisem nikdar doživljala kot lastniški papir in jo še vedno ne doživljam tako (v odnosu med dvema se je treba tako vsak dan znova truditi bodisi, da sta koruznika ali pa zakonski par). gre za piko na i, ki jo poroka lahko doda… obljuba zvestobe in ljubezni… podati se v odnos z zaupanjem in brez strahu… razmišljanje kako bo ob ločitvi nama je tuje, saj ne moreš zatrjevati kako nekoga ljubiš, mu prisegati zvestobo in hkrati ves čas misliti na konec! in zakaj ne bi najine odločitve o tem, da želiva ostati skupaj tudi “oznanila”.

mimogrede, če gre za grdo “ločitev” partnerjev in so tu otroci je zadeva precej lažja (vsaj kar se tiče dokazovanja skupnega premoženja ipd), če si poročen.

Lepo si napisala.

nikoli ne reci nikoli