porodnišnica Celje
Draga Morska deklica,
na predavanjih smo studenti izvedeli to, da se epiduralna anestezija v slovenskih porodnisnicah premalo uporablja in da se vedno velja neka mentaliteta, naj zenska pac potrpi. Glede na to, da gre za sodobni nacin lajsanja bolecin, me je prvega dejstva kar strah (kot nekoc bodoco mamico pac)… Skratka – studente medicine izobrazujejo v smer za epiduralno, sama pa nekako bolj verjamem znanstveno uglednejsim imenom revij, kakor je navedena. Vsekakor pa je zelo dobro, ce se nosecnici uspe dobro psiholosko pripraviti na bolecino, ker je porod v stresu sicer daljsi. Toda obcutek bolecine se pojavi v vsakem primeru, ne glede na to, koliko smo nanj pripravljeni. In tudi ce smo pripravljeni, se ne pomeni, da ne bo stresen. Res pa je, da se epiduralna anestezija ne more uporabljati pri vseh porodnicah in prav je, da o njej odloci strokovnjak!
Drage punce!
Bistvo pri porodu ni bolečina sama , ki se je vse tako bojite, ampak POLOŽAJ ROJEVANJA.
Položaj na hrbtu so uvedli porodničarji, da je njim lažje nadzorovati porod, je pa absolutno nenaraven in proti vsem zakonom težnosti.
V tradicionalnih kulturah ženske rojevajo čepe ali stoje, pa ne zato, ker je to primitivno, ampak ker je tako najlažje in najhitreje roditi. Brez nepotrebnih raztrganih in umetnih rezov.
pri nas se že tudi izkušene babice lotevajo asistence pri takih porodih. Otrok se rodi hitreje in lažje. Če pa se samo valjaš na hrbtu, vse traja veliko dlje in boleče in je.
Veste najbrž tudi, da pri vseh lajšalih bolečin edino profitira farmacevtska industrija, ki tudi plačuje raziskave o neškodljivosti epiduralne in ostalih anestezij. Ona pere možgane na fin in znanstven način bodočim zdravnikom, kar je živa groza.
Sama sem že rodila in je bila med otrokoma razlika kot dan in noč. Prvi je bil rojen z epiduralno, drugi pa povsem naravno, na pručki. prvi je še danes nemiren otrok, težko se je pričel dojiti, veliko je jokal, sama sem rabila veliko časa, da sem po porodu prišla k sebi, res me ni bolelo, sem se pa počutila precej slabo in utrujeno. Po drugem porodu, ko sem rodila brez vseh drog v telesu, sem bila takoj kot rožica, poskočna, vesela. otroček se je od prve minute veselo dojil, bil miren in nejokav.
Vseskozi nas v življenju spremlja bolečina, taka in drugačna. Tudi porod z bolečino je del tega.Toda zagotavljam vam, da je STRAH pred bolečino tisti, ki vas hromi, da imate zakrčene mišice, da ne morete hitro in manj boleče roditi.
To, da se ženska ne bi brezveze mučila, je spet eden izmed sloganov, lansiranih s strani farmacevstke industrije.
Odločite se same.
Iz lastnih izkušenj vem, da se bom še odločila za boleč in naraven porod.
Ja, ampak v drugo in tretje in se x-tic porod praviloma poteka veliko hitreje (razlike so ogromne, tretji in cetrti porod se lahko zgodi silno naglo, tako da preseneti v nekaj minutah) in lazje… Se pa glede polozajev strinjam. Prevec se lezi. Porodnica naj bi bila vsekakor cimmanj na hrbtu (bolj na boku), ce pa bi lahko vse izbirale se druge polozaje, bi bilo krasno. Drugim priporocam, naj cim dlje hodijo, ko se zacno popadki in naj ne lezejo kar takoj. Vas prvi otrok pa gotovo ni bil nemiren zaradi epiduralne anestezije.
Mi lahko s čim trdno dokažete, da ni bila posredno vzrok tudi epid.anest.?
Opažam, da se v medicini velikokrat trdi nekaj na “zelo gotovo.”Vsak organizem pa je celota zase in vsak čisto drugače reagira na dol. kemične snovi v telesu, na cepiva, na zdravila. Ne bi si upala trditi, da je nekaj za gotovo tako ali drugače.
Rodila sem letos v Celjski porodnišnici in to deseti dan po predvidenem roku. Med samim operativnim posegom (carskim rezom) je prišlo do komplikacij saj so me okužili z sepso, bilo je kar hudo. Imam zelo slabe izskušnje z celjsko porodnišnico. Moje osebno mnenje je, da se veliko predolgo čaka s carskim rezom, saj ko je ženska že čisto na koncu s svojimi močmi, je carski rez samo še dodatna kaplja čez rob.
Pozdravček!
Pozdravljene!
Tudi moj nasvet je, da greste rodit kamor koli samo v Celje ne! Ker sem sama Celjanka okoli tega, kam bom šla rodit svojega prvega otroka, nisem hotela delati nekega cirkusa in se mi je zdelo najbolje da grem rodit v bolnišno, ki jo imam skorajda pred nosom! A zdaj vem, da bi bilo prej vredno razmisliti še o kakšni drugi možnosti!
Takoj ko sem prišla (voda mi je odtekla že dobri dve uri prej doma) me je sestra priklopa na CTG potem pa se ni prikazala slabo uro od nikoder!
Ko sem rojevala v porodni sobi so me najprej dobesedno pustile, da sem se raztrgala, kljub temu, da bi me lahko še pravočasno prerezale, kar mi je kasneje povedala svakinja, ki je bila zraven na porodu. Ko sem dobila otročka tako po porodu sem ga bila vesela kot je verjetno vesela vsaka mamica, pa mi je sestra zabrusila naj ne bom histerična! O brezobraznosti zdravnice, ki me je šivalna niti govorila ne bom! Potem ko sem morala ostati v porodni sobi še tri ure po porodu, so me tam pustile skoraj 4 ure in ves ta čas je bila moja dojenčica zavita v eno samo pleničko in jo kljub mojim prošnja nobena ni hotela ne obleči niti mi prinesti kaj za pokriti, tako da je bila cela mrzla od rokic, ličkov, noska… Grela sem jo s svojo sapo, kolikor sem lahko, kot da sem v srednjem veku, pa še tam bi bilo otroku kaj takega verjetno prihranjeno!
Ker oče ni bil zraven na porodu otroka ni smel videti do prvih obiskov, ker ga prej niso hotele spustiti v porodnišnico češ da je ena oseba, ki je bila zraven na porodu čisto dovolj!
Ker je bilo porodov veliko sem pristala po njem v drugem nadstropju in ne na oddelku, ki je pripravljen prav za mlade mamice kjer mi ni dokler ni posredoval zdravnik iz vizite nobena sestra pokazala kako se doji, če ne bi sama vztajala mi ne bi nobena pokazala ne kako se previje, po steklenički pa sem lahko hranila svojega lastnega otročka šele po dogovoru z zdravnico na viziti!
Ko so sestre nosile pleničke smo v sobo kjer sva bili dve dobili reci in piši 4 Pamperske, in nekaj malega bombažnih pleničk, tako da smo si jih hodili sposojevati v druge sobe, da smo lahko svoje otročke previle!
Ko sem prvi dan šla pod tuš v njem ni bilo več mila, kar se mi je zdelo razumljivo in niti nisem spraševala tisti dan po njem, ga je pač zmanjkalo. Ko se je zgodba ponovila naslednji dan sem setro vprašala, če lahko zamenjajo milo pri tušu, pa me je čudno pogledala in me vprašala kako to, da si ga nisem prinesla zraven?!
Zgodilo se mi je, da sem ležala v postelji v sobi in nekaj brala, pa so se odprla vrata, notri je stopila sestra in mi ugasnila luč z obrazložitvijo, da varčujejo z elektriko!!
Ko sem zadnji dan ostala sama v sobi, moja soseda je namreč šla dan prej domov, sem med tuširanjem prosila sestro, da mi naj popazi na otročka, kar mi sicer ni odrekla a je vztrajala, da jo pripeljem v njihovo sobo na drugi strani hodnika, ko pa sem prišla po tuširanju ponjo, je bila ta ista soba prazna in moja mala hčerkica popolnoma sama tam sredi prostora, tako da bi bilo čisto vseeno, če bi mi že prej rekla da jo lahko pustim kar v sobi, saj itak nihče ne pogleda na otročka!
Da o brezobraznem odnosu, ki sem mu bila priča v spodnjem nadstropju kamor sem morala hoditi na iztiskanje mleka in hranjenje moje male niti ne govorim. Z novorojenčki delajo kot da le ti vejo kako je prav piti in kako hitro morajo pojesti ker imajo one veliko dela!!
Tako da drage moje. Nikar v Celje! Mislim, da huje ne more biti nikjer!
Celjska porodnišnica nima niti pod razno zagotovljenih pogoj za otroku prijazno porodnišnico s čimer se tako zelo radi bahajo. V njej niso zaposleni ljudje ampak tirani brez vsakršnih čustev in da o vsaj minimalnih etičnih in moralnih mejah, ki bi jih moral imeti vsak sleherni človek, sploh pa nekdo, ki je izbral poklic v zdravstvu, niti ne govorim!!!
No, jaz tako slabih izkušenj nisem imela. Vsi so bili prijazni, celo zelo prijazni, z izjemo tistih, ki delajo v spodnjem nadstropju, kamor se hodi na črpanje mleka. K meni oz. dojenčku je iz tega oddelka hodila ena tako neprijazna, da ne rečem mrka sestra, ki me je dnevno spravljala ob živce, tako da sem komaj čakala, da pobegnem domov. Zdelo se ji je, da mi lahko reče karkoli. Ker je moja mala po porodu bila zelo zaspana, slabo sesala, saj dojenje še ni steklo (to je bila moja prva nosečnost), mi je zbijala zaupanje in ”obljubljala” pediatrijo, moja dojenčica se ji je smilila, kot mi je enkrat rekla, kar naprej mi je nekaj očitala in me kritizirala zdravnici pediatrinji. ”Uredila” mi je celo en dan podaljšanega bivanja tam, ker menda nisem bila za domov in mi potem naslednji dan grozila še z enim dodatnim, tako da sem skoraj morala izprositi odpust. Pa moja mala ni izgubila niti 10% porodne teže, kot naj bi bilo običajno.
Ko pa sem prišla domov, je dojenje (saj ni čudno) kar naenkrat steklo in še zdaj, nekaj mesecev po porodu, polno dojim, moja dojenčica pa nadpovprečno napreduje.
Moje bivanje tam bi bilo super, če ne bi imela opravka z omenjeno osebo. Ta pa je žal skaznila moje spomine na bivanje tam.
No, jaz sem bila lani točno mesec dni v porodnišnici, najprej v 2. nadstropju, po porodu pa še v prvem. Sestre in zdravnice so bile vedno zelo prijazne, z izjemo otroških sester. Te so pa res rasa zase. Glede CTG-ja pa tole. Ko so me priklopile na CTG, so navadno šle kaj drugega delat, a verjemi, da pozorno poslušajo. Ko je otročku utrip padel, so vedno takoj priletele pogledat. Ne vem no, jaz nisem imela slabih izkušenj v celjski porodnišnici.
Celjanka-
žal mi je za tvojo grdo izkušnjo med in po porodu.
Sama sem rodila dvakrat,drugič letos poleti,in obakrat sem bila z dobljenim zadovoljna .Letos celo zelo zadovoljna; z odnosom,s skrbjo sester in zdravnikov,z dosegljivostjo pleničk in ostalih stvari.Do odhoda domov mi ne bi bilo treba imeti niti ene svoje stvari,pa bi dobila vse tam.
Mogoče pa je malo krivde na tvoji strani,saj veš:
žanješ,kar si sejal.
lep pozdrav!
No, jaz imam pa s Ce porodnišnico super izkušnje. Tam sem rodila 2x, obakrat sem bila zelo zelo zadovoljna. Porod hiter, lahek, babice si boljše ne bi mogla želeti, nasploh osebje mi je šlo zelo na roko, morda s parimi izjemami (predvsem potem, spodaj na oddelku), pa tudi to mi drugič ni prišlo do živega, ko sem že vedela, kako stvari potekajo. Mislim pa, da je za vtis, kako se je komu zdelo v porodnišnici najpomembnejše dejstvo, na kakšno babico naletiš. Jaz sem imela obakrat isto, ki jo tudi ostale porodnice zelo hvalijo in mi je zelo olajšala vso zadevo, lahko pa naletiš na kakšno nervozno in sitno, ki ti pokvari vse lepe občutke, ki spremljajo tako nepozaben dogodek, kot je rojstvo otroka. Ampak mislim, da je večina babic v CE dobrih, prijaznih in strokovnih.
…jaz pa mislim, da je vse odvisno od poroda…če porod poteka brez večjih posebnosti, potem je vse super ( in babice in zdravniki… )…če pa se stvari ( bognedaj ) začnejo zapletat…potem se pokaže tista “prava strokovnost” zdravstvenega osebja…ki posledično “zaznamujejo” tvoj najlepši dogodek…
..ampak to je samo moje mišlenje…