POROČILO S SREČANJA
POROČILO S SREČANJA SKUPINE ZA SAMOPOMOČ
Dat. srečanja: 31.1. 2004
Kraj srečanja: Trbovlje; v vikendu ene izmed članic skupine
Prisotni: 5 bolnic z diagnozo FMS
(Op. Kje ste bili pa bolniki s SKU? Doslej se je javilo na moj naslov 17 bolnikov (FMS in SKU), ki ste izrecno izrazili željo po vključitvi v skupino.)
Udeležba na srečanju je bila torej 30-odstotna.
DNEVNI RED :
1. Predstavitev osebnih zgodb – izmenjava osebnih izkušenj z boleznijo FM.
2. Pregled dosedanjih aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo skupine za samopomoč.
3. Poročilo s strokovnega srečanja fizioterapevtov ljubljanske regionalne enote na temo: Sindrom fibromialgije
4. Program prihodnjih aktivnosti – načrt dela in konkretizacija okvirnega programa.
5. Pismo ministra za zdravje
6. Dogovor o nadaljnjih srečanjih.
Tč. 1: Izmenjava osebnih izkušenj z boleznijo FM je potekala zelo spontano in je presegla vsa moja pričakovanja. Spregovorile smo o simptomih, s katerimi se spopadamo, poteku bolezni, postavitvi diagnoze, terapevtski obravnavi (ali bolje neobravnavi), težavah, s katerimi se srečujemo na različnih nivojih. Brez kakšnih »terapevtskih prijemov« je naravnost »vrelo« iz nas in nas kar ni bilo mogoče ustaviti. Na trenutke sem nemo strmela in poslušala: koliko zatajevane bolečine, koliko stisk, povezanih z neznankami in nepoznavanjem problematike na različnih nivojih, koliko truda, da bi prizanesli (celo) svojim najbližjim in jih ne bi obremenjevali z večnim toženjem; koliko naporov, da ne bi obremenjevali delovne »okolice« in bi delovali kar se da »normalno«; pa tudi občutkov sramu ob spoznanju, da nas bolezen vsestransko omejuje ter onemogoča; in koliko prizadetega človeškega dostojanstva! Prvič po več letih spopadanja z bolečino smo se našli »enaki med enakimi« in smo si na nek način dali »duška«. Kot da smo prvič srečali prave poslušalce, ki jim ni treba skoraj ničesar razlagati, ker vse že vedo in lahko samo prikimajo. Res terapevtsko, brez vnaprej zastavljenih terapevtskih ciljev. V tem pogledu je bila majhnost skupine vsekakor prednost in naravnost idealna za hiter občutek klime zaupnosti.
Čeprav obstaja nevarnost, da samopomočne skupine postanejo nekakšno »gnezdo«, ki ojačuje negativne misli enako stokajočih in utrjujejo občutek brezizhodnosti, se v bodoče ne nameravamo predajati toženju in stokanju, temveč bomo predvsem bodrili in gojili skupinski optimizem ter pozitivno klimo v duhu: SKUPAJ ZMOREMO VSE!
Za prvič pa smo si dovolili, da se je odvalil kakšen mlinski kamen …
Tč. 2: Seznanili smo se z dosedanjimi aktivnostmi, ki so bile izvedene na poti k formiranju skupine in osveščanju laične ter strokovne javnosti. Od prvih začetkov, ki jih je že leta 2001 zastavil Matej Medved s svojo prvo spletno stranjo o Sindromu kronične utrujenosti in klicem :«Iščem bolnike z enako boleznijo!«, … do priključitve Veronike in najinih aktivnosti v tandemu, sestave programa dela nekakšne »imaginarne« skupine, dodelave spletne strani http://www.skufmslovenija.org, spremljanja tujih teoretičnih spoznanj s tega področja, naših poskusov prodiranja v tiskane medije, neuspešnega navezovanja stikov z medicinskimi strokovnjaki, aktivnostmi za pridobitev novih članov, internetnega in telefonskega svetovanja, dela z javnostjo …, do foruma na portalu med. over. net, ki nam je v največji meri omogočil, da ste nas »našli« in da skupaj opozarjamo nase. Število prijavljenih bolnikov se je kar hitro večalo (čeprav na srečanju tega niste ravno dokazali …?). Vsekakor lahko trdimo, da smo postali že kar prepoznavna virtualna skupina za samopomoč. Precejšen napredek je pomenilo tudi poslansko vprašanje ministru za zdravje in njegovi odgovori o statusu bolezni FM v Sloveniji. Vedno se je našel kdo, ki je bil voljan za naše »gibanje« storiti kaj novega. Mednje vsekakor sodi tudi ga.Metka, ki jo poznate že s foruma in nam je predstavila tretjo točko dnevnega reda.
Tč.3: Ga. Metka je po poklicu fizioterapevtka in je za naše bolezenske težave naravnost »naročeni« strokovnjak, toliko bolj, ker ima že več let tudi lastne izkušnje z boleznijo FM. Letos (v januarju 04) je organizirala strokovno srečanje fizioterapevtov ljubljanske regije na temo: Sindrom fibromialgije (kar je bila tematsko njena iniciativa). Na srečanje je povabila predavatelje, ki poznajo FMS tako s teoretičnega kot tudi praktičnega zornega kota.
Na naše srečanje nam je prinesla Zbornik predavanj (v natisnjeni obliki) z naslednjimi temami :
– FIBROMYALGIA (prof.dr.sci. Janko Popovič, dr.med)
– SPREMEMBE OBČUTLJIVOSTI PRI BOLEZNIH MEHKIH TKIV (znan.svet.dr. Duška Meh, dr.med )
– MIOFASCIALNI BOLEČINSKI SINDROM V POVEZAVI S FIBROMIALGIJO (Branka Slakan, univ.dipl.org., viš.fiziot., manualni terpevt )
– OBRAVNAVA BOLNIKA S FIBROMIALGIJO V ZDRAVILIŠČU DOLENJSKE TOPLICE (Helena Vinšek, višja fizioterapevtka)
Gradivo sem preštudirala in ga ocenjujem kot pomemben prispevek k osveščanju in izobraževanju strokovne javnosti o problematiki bolezni FM. Menim, da bi bilo koristno realizirati takšna predavanja tudi na drugih strokovnih nivojih (zlasti družinski zdravniki!) in vključiti med predavatelje tudi področje revmatologije in še katero … Da se ne bi več dogajalo to, kar nam je npr. potožila ena od udeleženk glede reakcije njenega osebnega zdravnika: » Kaj bi s takšnimi plačanimi (!?) eksotičnimi diagnozami … » In druga izkušnja: »Samo poglejte se, kako dobro izgledate!« … To je namreč dodatna oteževalna okoliščina naše bolezni – da smo »na zunaj« videti relativno zdravi, nismo shirani, in pogosto slišimo strokovna mnenja, da bolezen pač ni smrtno nevarna in da zaradi nje že ne bomo pristali na invalidskem vozičku. Tolažilno sicer; kaj pa nevrološke motnje in KVALITETA ŽIVLJENJA s kroničnimi bolečinami in številnimi drugimi težavami?! Takšnih strokovnih mnenj seveda ne moremo posploševati (!), temveč jih navajam za ilustracijo.
Ga. Metka nas je tudi informirala o tem, da je tik pred izidom knjiga avtorja dr. J.Popoviča na temo FM, kar bo za nas zelo dobrodošlo.
Nadalje nas je seznanila z njenim sodelovanjem z revijo »Viva«. V zadnji (februarski) številki boste našli intervju z njo, predvsem pa, kar je nadvse pomembno, objavljena bo tudi prijavnica za vključitev v društvo bolnikov s FM.
(Ta zapisnik časovno nekoliko kasni, ker sem želela počakati na izid revije.)
Tč.4: Glede ustanovitve društva ugotavljamo, da število do sedaj prijavljenih članov v tem trenutku še ne zadostuje za razmišljanje o ustanovnem zboru društva .
Naj na kratko razložim razliko med skupino za samopomoč in društvom za SP. O skupini za SP lahko govorimo že, če se samoiniciativno združijo vsaj tri osebe, ki želijo preko skupine uresničevati neke skupne interese oz.cilje. Skupina deluje povsem neformalno, prostovoljno, neregistrirano in brez nujnih pisnih pristopnih izjav njenih članov. Kljub neformalni naravi skupina že lahko uresničuje vse naloge, ki izhajajo iz njenega programa dela, če si ga zastavi dovolj konkretno in realno uresničljivo. (Deluje torej po načelu »skupaj smo močnejši«.)
Društvo pa mora za svojo registracijo izpolnjevati določene formalne pogoje in se formirati ter delovati v skladu z Zakonom o društvih. Na ustanovnem zboru mora sprejeti sklep o ustanovitvi in sprejeti temeljni akt društva – statut. Le-ta določa namen in cilje društva, dejavnosti, način delovanja, pravice in dolžnosti članov, financiranje, nadzor nad sredstvi ipd. Delo društva je torej javno, pod določenimi pogoji ima tudi pravico do delnega financiranja iz javnih sredstev. Takšno društvo se mora najprej registrirati, osebe (ki pa niso samo bolniki, temveč lahko tudi njihovi svojci, strokovnjaki in drugi zainteresirani posamezniki) morajo za včlanitev v društvo podpisati PRISTOPNO IZJAVO. Status društva, ki deluje v javnem interesu, pa ob dokazanem trajnejšem javnem delovanju, društvu podeli minister za zdravje.
Za zdaj torej delujemo kot n e f o r m a l n a, samoiniciativna skupina za samopomoč, ki si mora predvsem prizadevati za:
– pridobivanje čim večjega števila novih članov (!)
– pripravljanje temeljev za ustanovitev društva
– navezovanje stikov z medicinsko stroko
– informiranje javnosti
– spremljanje raziskovalnih novosti na področju bolezni FM/SKU
– urejanje statusa bolezni FM/SKU v sistemu zdravstvenega in invalidskega zavarovanja
– in seveda: še naprej vzajemno pomoč članov, medsebojno podporo in izmenjavo izkušenj …
V okviru s k u p i n e si bomo področja delovanja razdelili glede na notranje strokovne »kapacitete» in interesno usmerjenost članov: fizioterapevtski del, psihološko svetovalno področje, spremljanje alternativne terapevtske ponudbe, delo z javnostjo, priprava in izdaja publikacije (brošurice), priprava statuta in drugih formalnih pogojev za ustanovitev društva, spremljanje novih raziskav in ugotovitev (internet, ažuriranje spletne strani …), sodelovanje s podobnimi društvi (npr.društvo bolnikov z boreliozo… ), sponzorstva in druga finančna sredstva, odgovornost za prostor …
Tč.5: Prispevki za odgovor ministru: Glede te teme smo ugotovili, da je v odgovorih ministrstva o statusu bolezni FM v Sloveniji bolj izraženo »idealno željeno stanje«, kakršno NAJ BI bilo po teoretičnih priporočilih, ne pa realno stanje, kakršno v praksi dejansko obstaja (tako glede diagnosticiranja bolezni, terapevtske obravnave, kakor tudi glede zagotavljanja socialnovarstvenih pravic bolnikov). To najbolj nazorno dokazujejo pisma, ki ste jih pisali na naš naslov, ali pa jih javno objavili na internetnem forumu. Nič ni torej potrebno sestavljati na novo, dovoliti morate samo, da vaše izpovedi natisnemo in jih kot priloge pošljemo MZ v demanti. Nekateri ste mi to že dovolili, ostali pa to storite do 15. 2. 04 na moj naslov.
Tč. 6: Dogovor o nadaljnjih srečanjih: nekatere članice menijo, da bi prostorsko lokacijo našega zbiranja morali iskati predvsem v Ljubljani, čeprav se s tem nismo vsi enotno strinjali. Če bi vam bolj ustrezal kraj srečevanj v Trbovljah, že obstaja možnost najetja prostora. O tem se bomo odločali člani z večinskim mnenjem, če se strinjate.
Sestanek smo zaključili ob 16. uri, po šestih urah druženja.
Na koncu se v imenu skupine zahvaljujem gospe Slavici za gostoljubje in sprejem v njihov družinski prostor. Posebna zahvala tudi njenemu možu, gospodu Žgajnerju, ki me je nesebično prevažal po Trbovljah in nam dokazal, kako podporno se lahko vključijo v skupino tudi naši svojci .
To je “zapisnik” in razlaga skozi moje oči in ušesa. Če želi katera od udeleženk še kaj dodati ali korigirati, naj to brez zadržkov stori.
————————————————————————————————
PRIPIS ( 6. 2. 04 ): Poročilo je bilo napisano že v torek, torej pred izidom omenjene revije. Danes sem z zanimanjem prebrala novo (februarsko) številko in temo o fibromialgiji. Zelo pohvalno! Na koncu članka je objavljena prijavnica za včlanitev v društvo. Klicala sem na uredništvo revije, ker me je zanimalo, kdo konkretno je ustanovitelj društva, da bomo vedeli, kam se vključujemo. Zaradi bolezni odgovorne urednice mi tega danes še niso mogli natančno razložiti. Bom pa seznanjena naslednji teden in vam sporočim. Če se boste vključili v društvo za FM v ustanavljanju, vam moram sporočiti, da sama z uredništvom doslej nisem bila v kontaktih in da se njihove aktivnosti trenutno odvijajo mimo naših, kar se mi zdi škoda. (Kajti ne smemo »dopustiti«, da bi bolniki s SKU nekako »izviseli« in bi društvo vključevalo samo bolezen FM). Z moje strani še vedno pozivam bolnike s SKU, naj se angažirajo.
LP, se še beremo!
Pozdravljam vse aktivnosti in je vse super. Da se končno premika iz te napol ‘partizanske’ privatne sfere v državno zdravstveno sfero in da se lahko prvi bolniki, ki smo klicali na pomoč iz frustracije, nemoči in obupa, povežemo z gospo fizioterapevtko. Super bi bilo, če bi bilo ustanovljeno društvo.
lp Matej
Danes sem govorila z glavno in odgovorno urednico revije Viva, gospo Vesno Žunič. Povedala mi je, da je ponudba za ustanovitev društva v idejni fazi, pobudnik zanjo pa je bil prof.dr. J.Popovič.
V uredništvu so zainteresirani za našo vključitev, zato vam priporočam, da se kar prijavimo. Gospa urednica si bo tudi ogledala naš forum in spletno stran, konec februarja pa se spet slišiva.
Torej gremo pogumno naprej! Še enkrat si v zapisniku lahko preberete razliko med skupino za samopomoč in formalno registriranim društvom, potem pa kar izpolnite prijavnico v februarski številki Vive in jo pošljite na naslov, ki je objavljen!
LP,
Veronika
POROČILO Z 11. STROKOVNEGA SREČANJA FIZIOTERAPEVTOV LJUBLJANSKE REGIONALNE ENOTE, Z NASLOVOM “SINDROM FIBROMIALGIJE”
V Kliničnem centru je 21.1. 2004 potekal strokovni sestanek fizioterapevtov Ljubljanske regije z naslovom “SINDROM FIBROMIALGIJE”. Kot sem obljubila bom na kratko podala poročilo s tega sestanka, ker sem izpostavila prav FM in je prav, da bolniki s to boleznijo vedo, da se tudi na strokovnem področju nekaj premika. Zavedam se, da je to le majhen del, a toliko lahko ta trenutek ponudim z moje strani.
Srečanja so se udeležili tudi fizioetrapevti z drugih področji Slovenije in vesela sem bila, ko sem ugotovila, da to bolezen že poznajo in se z njo srečujejo dokaj pogosto, žal pa jim lahko pomagajo le toliko kot so se naučili iz prakse in s pomočjo bolnikovih izkušenj.
Prof. dr. sci. Janko Popovič, dr. med. je na najbolši možen način predstavil FM. Njegovo predavanje je bilo precej obširno, saj vemo, kako se prof. zavzema da bi bila bolezen priznana. Tu želim poudariti primerjavo med OSTEOPOROZO in FM. Osteoporoza je bila priznana pri WHO (mednarodna zdravstvena organizacija) leta 1994, FM pa LETA 1993. ZAKAJ TAKA RAZLIKA V POZNAVANJU BOLEZNI IN PRIZNAVANJU ENE IN DRUGE?
Dr. Popovič je razložil načine diagnosticranja FM, spregovoril o možnih vzrokih , ki vplivajo na njen nastanek, podrobno opisal vse težave, ki tarejo bolnika s FM in načine zdravljenja, ki je trenutno žal le simptomatsko in še to bolj malo uspešno.
Znan. svet. dr. Duška Meh, dr. med., nam je v svojem predavanju SPREMEMBE OBČUTLJIVOSTI PRI BOLEZNIH MEHKIH TKIV natančno opisala, kako po nevroloških poteh pride do dražljaja in zaznave občutka in se podrobno posvetila BOLEČINI, za katero vemo, da je poglavitni problem fibromialgičnega bolnika. Predavateljica na Inštitutu RS za rehabilitacijo testira bolnike z močnimi bolečinami. Pri tem uporablja dva testa in ocenjuje zaznavo toplote in mraza. Ravno ta dva občutka sta pri bolnikih s FM in drugih nevroloških okvarah in boleznih zelo motena. Kot metodo zdravljenja uporablja TENS, s katero ima lepe rezultate. V jesenskem času pripravlja predavateljica simpozij na temo BOLEČINA in namerava obširno razložiti preiskave in zdravljenje.
O MIOFASCIALNIH PROŽILNIH TOČKAH, MIOFASCIALNEM BOLEČINSKEM SINDROMU V POVEZAVI S FIBROMIALGIJO, nam je spregovorila ga. Branka Slakan J., univ. org., viš. fiziot., manualni terpevt
Tu gre pravzaprav za primarne in sekundarne prožilne točke. V prvem primeru je točka občutljiva na pritiskin sproža vzorec prenešene bolečine. ( To pomeni če pritisnemo na točko nas poleg lokalne bolečine zaboli še neklje drugje v telesu npr, pritisk na ramenskih mišic povzroči bolečino v roki, ali bilečina seva iz nekaterih visceralnih organov npr. iz trebušne votline v križ)
Boleče točke pa ne povzročajo prenešene bolečine, temveč bolijo samo na mestu pritiska, prisotne so na spečifičnih mestih in so simetrične.
Do aktivacije teh toč pride zaradi različnih vplivov: pomanjkanje telesne dejavnost(zato je redna vadba pri bolniku s FM zelo pomembna), daljše zadrževanje nefiziološke drže, pomanjkanje vitaminov, motnje spanja, težave s sklepi, Dolgotrajen in ponavljajoči stres(novejše raziskave pravijo, da je prav stres dejavnik, ki vpliva na mišično ovojnico-jo trdi in mišica se posledično krajša in postaja toga in neelastična)Na aktivacijo lahko vplivajo tudi kirurški posegi in brazgotine po teh posegih.
Fizioterapevtska obravnava se sestoji iz :
-manualne terapije, kjer se dela masaža in ishemična kompresija
-metode kinezioterapije, kjer je najpomembnejše raztezanje
-elektroterapije(TENS)
-krioterapije
-termoterapije(površinsko ogrevanje, globinsko ogrevanje
In na koncu nam je ga. Helena Vinšek, višja fizioterapevtka predstavila OBRAVNAVO BOLNIKA S FIBROMIALGIJO V ZDRAVILIŠČU DOLENJSKE TOPLICE. S svojo obravnavo skušajo vplivati na zmanjšanje bolečine, vzdrževanje in izboljšanje mobilnosti, povečanju aerobne zmogljivosti, izboljšani kvaliteti življenja, nuditi psihološko podporo in podati edukacijo. Izkoriščajo učinke termalne vode, katera deluje terapevtsko in blagodejno.
Uporabljajo tudi veliko termoterapije v obliki toplotnih oblog, parafinskih kopeli in parafango obloge.
Od drugih terapij imajo še protibolečinske terapije, laser , ultrazvok, klasične ročne masaže in razne kopeli.
Poleg tega pa fizioterapevtske metode prilagajajo trenutnemu stanju bolnika, velik poudarek je na individualnem pristopu.
Poleg vsega naštetega je veliko narejenega v smeri edukacije bolnika, ki temelji na pogovoru z bolnikom, poleg tega pa je v popoldanskem času možen obisk različnih predavanj in delavnic, kjer učijo bolnika pravilne drže, pravilnega sedenja, skrbi za pravilno prehrano in vsakodnevne aktivnosti, kot so sprehodi, kolesarjenje, plavanje itd.
Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se v zdravilišču resnično potrudijo za vsakega bolnika posebej.
Toliko s strokovnega srečanja. Poročilo vsebuje samo glavne povzetke. Če kdo želi, lahko pri meni dobi zbornik s tega srečanja.
In na koncu. Vesela sem, da sem kljub težavam s predavatelji lahko izpeljala to srečanje. Kot bolnica s FM, sem začutila, da je to moja naloga. Če mi je življenje postavilo na pot prav to bolezen mi jo je postavilo z nekim namenom.
Lep pozdrav vsem , Metka
Lep pozdrav,
jaz sem bila tudi ena izmed tistih, ki je bila navdušena, da se bolniki s SKU srečamo, se organiziramo. Vendar je moje zdravstveno stanje še vedno takšno, da nisem bila sposobna peljati sama iz Ljubljane v Trbovlje, tam ostati nekaj ur in potem peljati še nazaj. Vsekakor pa se udeležim kakega srečanja v bližnji okolici Ljubljane.
V januarju sem opravila ponovni pregled na infekcijski kliniki, EBV virus je še vedno aktiven, na srečo s še normalnimi levkociti. Problemi se nadaljujejo.
Gospa Vesna je lepo predstavila v prevedenem članku, kako hudobni so ti naši virusi, kako nam spreminjajo kvaliteto življenja. In bližnji. Nekateri razumejo, nekateri pa sploh ne. Tudi pri meni je tako. V tem času, ko se nisem javila, so se mi zgodile nekatere hude stvari. Pred božičnimi prazniki me je zapustil iznenada prijatelj, dolgoletni partner. Jaz sem nejgove probleme razumela, on mojih težav, ki se vlečejo že od pomladi, ni hotel več ne poslušati, ne razumeti. Oseba, ki me je takoj zamenjala, je bila v prednosti že samo zato, ker je bila zdrava.
Prvi dan letošnjega leta so mi zelo blažile osebno bolečino napisane besede gospe Veronike v članku o sreči. Pa tudi njena misel o tem, da se nekje zaprejo vrata, drugje se odpre okno, so mi bile v tolžbo, mi dajale upanje za naprej.
Vsekakor želim izboljšati kvaliteto življenja, predvsem ohraniti svojo samostojnost, da bom lahko odšla kam tudi sama. Znova se moram navaditi, da sem ponovno ostala sama.
Borba z osebno zdravnico je dobljena na ta način, da sem pred kratkim zamenjala ustanovo. Nova izbrana zdravnica je prijazna, pozna diagnozo, ima tudi nekaj pacientk v svoji evidenci. Upam, da bo sedaj ob poslabšanjih lažje dopovedati, kako težko človek hodi v službo, pa tudi bolezen sama in spremljajoče težave, bo mogoče bolje vodena.
Lep pozdrav, Maruša
Draga Maruša,
res sem vas vesela!
Prava uganka mi je bilo vprašanje, zakaj ste pred časom kar umolknili …
Danes sem prebirala “Drobtinice”, med drugim tudi te, ki jih izpisujem:
Mnogo malih smrti
v življenju doživimo.
Hej, ali to ne pomeni,
da se mnogokrat ponovno
rodimo!
V samoti nisi sam.
Samota vsebuje:
čas, tišino in
globoko razumevanje
sebe in drugih.
Ne potrebujem “kvazi” prijateljev.
Ne potrebujem “kvazi” odnosov.
Škoda je zapraviti življenje
za ponaredke!
Bolezen je pametne ljudi opozorila,
da je čas za spremembo življenja!
Lepo vas pozdravljam; se še bereva, in enkrat tudi v živo srečava!
Veronika
Lep pozdrav,
najlepša hvala za prijazne misli. Tista prva lepo opiše mojo življenjsko pot. Ves čas sem nekako sledila vaše delo, vendar se mi življenje toliko obrnilo, sesulo, da se nisem oglašala.
Z veseljem se bom srečala z vami, upam, da se mi tudi zdravje enkrat toliko izboljša, da bom lahko malo več časa aktivna, pa da bom zmogla malo daljšo vožnjo. Sedaj sicer poizkusim s kakšnim izletom ali daljšim sprehodom, potem pa kar nekaj dni prihajam k sebi.
Mi je pa pred kratkim zdravnica – psihiatrinja svetovala, da bom morala pričeti tvoriti protitelesa ne le za EBV virus, ampak tudi proti ljudem, ki niso srčni, niso pošteni, dobri. Že tako nam primanjkuje energije, potem pa ti še tisto malo življenjske sile počrpa nekdo za svoje dobro. Velikokrat je res bolje biti sam.
Upam, da se mi življenje uredi in da se v živo srečamo.
Hvala še enkrat za pozitivne misli in veliko poguma ostalim na forumu.
V teh dneh nekateri plešejo na mizah, nekateri pa imamo probleme. Ko si nav rhu, greš itak lahko samo še dol. Torej korajžno v hrib, navzgor.
Lep večer, Maruša