Ti se ali pa se ne poroči s tvojo drago, ki zvečer peče piškote, medtem ko ti gledaš lepote moškega telesa na internetu. Skrivaj se pod kiklo tvoje drage, če te je sram priznat, da si gej ali da te privlačijo moški. Ampak nikar pa ne posplošuj svojih življenjskih izkušenj na vso moško populacijo!
Mene ne briga s kom se boš ti dol dal ali iz kakšnih razlogov se ne boš. Ne trpimo pad vsi pod težo družbenih pričakovanj in norm. Nekaterim moškim se ob pogledu na drugega moškega preprosto ne dvigne. In nekateri moški seksajo samo z ženskami in seksajo in živijo s svojo žensko, ker to hočejo, ne ker je to kamuflaža za družbo!

Saj nisem nikjer napisal, da vsi trpijo pod težo družbenih pričakovanj. Tudi nisem nikjer napisal, da se vsem moškim ob pogledu na moškega dvigne. In tudi nisem napisal, da nekateri moški ne seksajo samo z ženskami in živijo samo s svojo žensko. Kje si pa ti vse to prebral? :))

Novodobna razlaga, preko katere imajo psihologi in t. i. ´´guruji´´ mučos klientele, na kateri trenirajo sposobnost, da zbrskajo ali kar prepričljivo sproducirajo podzavestno, taman zrelo za obravnavo. Novi viri zaslužka.

Tebe luda_kuca razjezijo pri drugih tvoje potlačene lastnosti? Katere konkretno?

Ne s temi besedami. Si pa med drugim napisal: “Vsi smo vsaj malo biseksualca. Le da je predvsem od vzgoje in okolja odvisno, kako in kam bo nekdo svojo biseksualnost usmeril.” Pa Marinca prepričuješ, da je v njem nekaj pedra itd.
Govori zase in se izogibaj uporabi besede VSI. Ni problem vseh moških, če moraš ti samo s tvojo žensko seksat in si ne upaš privoščit moškega, čeprav meniš, da je tudi v tebi nekaj (potlačenega) pedra.Vsi pa tudi nimamo težav s hormonskim neravnovesjem. 🙂

Jaz sem povedal zase, da mislim, da je v vseh nekaj bisekusualca. To je moje mnenje in ni ti ga treba vzet kot sveto resnico, če se ne strinjaš z njim. Marinca nič ne prepričujem, povedal sem, da je v vsakem nekaj tega, če tega ne prepoznamo, še ne pomeni, da tega tam res ni. Lahko je le tako zelo potlačeno, da ne prepoznamo več. To je moje mnenje in verjamem, da z mnenjem še nikogar ne ogrožam in noben zaradi tega ne bo postal nekaj, kar ne želi, če se kdo tega boji.
In seveda ni problem vseh moških, če bi moral jaz seksat samo s svojo žensko, ker si ne upam privoščiti moškega. Upam, da si ni kdo tega problema dal zaradi mene na svoja pleča. To bi bil samo moj problem, če bi bilo tako, ampak ni, ker si moškega ne želim. Seveda je tudi mene družba tako oblikovala. Nisem nikjer rekel, da imajo vsi težave s hormonskim ravnovesjem. :)) To pa še ne pomeni, da jih res nimamo. Hormoni takšni in drugačni pač na nek način vplivajo na naše počutje, pa če ti to sprejmeš ali pa ne.

Po eni od teorij je seksulna privlačnost krivulja. Na enem skrajnem spodnjem robu so homoseksualno usmerjeni, na drugem hetereseksualno in na vrhu krivulje biseksualno usmerjeni. V teh skupinah je najmanj ljudi, večina se nahaja nekje na krivulji, ki vodi od skrajnih točk proti vrhu.

Ti si morda res v heteroseksualni skupini na skrajnem spodnjem robu, lahko pa si le tako družbeno-kulturno inhibiran, da že ob sami misli na homoseksualno privlačnost začutiš odpor (psihična stanja se odražajo tudi na odzivih telesa oziroma so včasih tako prikrita, da so vidna le skozi fizične reakcije, torej bi bilo to, da se tebi “ob pogledu na drugega moškega preprosto ne dvigne”, pričakovana in normalna reakcija). Izhajajoč iz tega bi bilo povsem normalno tvoje prepričanje, da tisti, ki morebitno privlačnost istega spola sprejemajo (pa četudi jo poznajo le iz teorije) in do nje ne čutijo družbeno pogojenega odpora, z izbiro nasprotnega spola iščejo kamuflažo za neizpolnjene sanje, čeprav je to le njihova primarna in najmočenjša privlačnost (in najpogosteje edina, ki so jo kdaj začutili). Kaj pa tisti, ki seksa in živi z eno žensko, sanja pa o drugi/h in seksu z njo/njimi, a on pa s to žensko ne živi iz razlogov, ki bi jim lahko enako rekli kamuflaža za neizpolnjene sanje, le da je v tem primeru družbeno sprejemljiva?

Po eni od teorij je seksulna privlačnost krivulja. Na enem skrajnem spodnjem robu so homoseksualno usmerjeni, na drugem hetereseksualno in na vrhu krivulje biseksualno usmerjeni. V teh skupinah je najmanj ljudi, večina se nahaja nekje na krivulji, ki vodi od skrajnih točk proti vrhu.

Ti si morda res v heteroseksualni skupini na skrajnem spodnjem robu, lahko pa si le tako družbeno-kulturno inhibiran, da že ob sami misli na homoseksualno privlačnost začutiš odpor (psihična stanja se odražajo tudi na odzivih telesa oziroma so včasih tako prikrita, da so vidna le skozi fizične reakcije, torej bi bilo to, da se tebi “ob pogledu na drugega moškega preprosto ne dvigne”, pričakovana in normalna reakcija). Izhajajoč iz tega bi bilo povsem normalno tvoje prepričanje, da tisti, ki morebitno privlačnost istega spola sprejemajo (pa četudi jo poznajo le iz teorije) in do nje ne čutijo družbeno pogojenega odpora, z izbiro nasprotnega spola iščejo kamuflažo za neizpolnjene sanje, čeprav je to le njihova primarna in najmočenjša privlačnost (in najpogosteje edina, ki so jo kdaj začutili). Kaj pa tisti, ki seksa in živi z eno žensko, sanja pa o drugi/h in seksu z njo/njimi, a on pa s to žensko ne živi iz razlogov, ki bi jim lahko enako rekli kamuflaža za neizpolnjene sanje, le da je v tem primeru družbeno sprejemljiva?[/quote]

Človek ima ženske in moške hormone. Če ga, proti zakonom narave, zanese v napačno smer, ni to nekaj, kar je skupno vsem, ampak kar je neke vrste anomalija v naravi. Ne kot anomalija, ki jo je treba obsojat, ampak kot anomalija, ki pač ne vodi v razmnoževanje vrste in bi, če ne bi živeli v časih v kakršnih živimo, zaradi takšnih zadev določena vrsta lahko tudi izumrla. Zato je na srečo takšnih naravnih stanj razmeroma malo in nikakor ta stanja niso lastna vsem. Toliko o hormonih, na podlagi katerih bi se lahko pogojno strinjal, da je “v vsakem od nas nekaj pedra”, pa še to samo ob hormonskem neravnovesju, za kar človek lahko poišče pomoč tudi pri zdravniku. Govorim o teh VSEH. Ne bom se spuščal v to ali se nekdo rodi gej ali ne. Niti ne bom rekel, da je prava homoseksualnost pogojena s hormoni. Bojda da ni in dopuščam možnost, da se človek lahko rodi tudi kot gej in ne more nič storiti glede tega, tudi če družba od njega to pričakuje. To je, kar se spolne usmerjenosti tiče. Ne bom pa nikoli štekal zakaj 3/4 homoseksualcev iz sebe dela budale in izziva z izprijenimi spolnimi praksami in kurbiš oblačili, potem se pa čudijo zakaj jih ljudje ne sprejemajo.

Kar zadeva družbo, lahko najdemo še tisoč drugih primerov, ko bi lahko rekli, da človek na določen način deluje tako kot pač deluje, ker to od njega pričakuje družba in ne zato, ker bi sam tako želel. Morda bi si vsak želel iti v trgovino, napolniti voziček in se odpeljati z njim brez da bi plačal. No, družbene norme so drugačne. Veliko je družbenih omejitev, ki jih normalen človek upošteva in iz tega ne dela filozofije. No, glede gejev pa je družba že precej napredna in se ni treba nikomur skrivat. Niti ni treba nobenemu moškemu seksat samo z eno žensko oziroma ženski z enim moškim. Prešuštnic že zdavnaj ne kurijo na grmadi. Ne gre za to, da se jaz ne bi strinjal, da ima določen odstotek ljudi takšne in drugačne kamuflaže v svojem življenju. Pravim samo, da tega ne gre posploševat na vse. Eni imajo jajca pa živijo tako kot hočejo oziroma si želijo. Ko se naveličajo ženske, jo pustijo. Ko se jim zahoče moškega, tudi to naredijo. Zakaj je nekdo utesnjen v tem, kar je, pa je vedno njegova lastna odločitev ne odločitev družbe. Jaz se ne počutim utesnjenega in živim in seksam z žensko, ki me spolno privlači in ne fantaziram o drugih. Če kakšen moški več gleda porniče kot dejansko seksa, pa to ni moj problem. Niti ni moj problem, če je Marko prikriti gej, pa v resnici “zaradi družbe” živi z žensko in to, predpostavljam, samo z eno. Pa naj živi s tremi žensakmi in še 2 moškima, če mu to paše! Samo naj ne trdi, da to paše vsem! Sicer pa, če se bo lažje soočil s svojo “drugačnostjo”, lahko samo ekstra zanj na tem forumu kamufliram, da sem prikriti gej. :)))

Ti torej misliš, da je od sreče odvisno, kaj se bo zgodilo s človeštvom, da je sreča ustvarila živa bitja in je zdaj le od te sreče odvisno, ali bomo ljudje kot vrsta preživeli ali pa ne. Zanimiva teorija. Se ti zdi res smiselna? Ti misliš, da si imel srečo, da nisi prejel teh hormonov. Kaj pa je namen te sreče po tvoje?

daj ne sračkaj, potemtakem je homosexualnost mogoče ”ozdraviti” s hormonsko terapijo?
Rahlo odstopa od realnosti ta misel.
Če ne bi bila družbena ”navada” izpodrivanje manjšin in obsojanje drugačnosti (če si povprečen slovencelj si normalen, če pa odstopaš od povprečja si pa bolan ali ne normalen) bi bilo veliko več svobodomiselnosti in posledično bi lahko vsak človek dejansko živel življenje kot si ga želi in ne življenja, kot si ga želi okolje, družba, družina,…

Zamisli si čas, obdobje, dolgo skoraj 14 milijard let in enako staro vesolje. Zamisli si zaenkrat samo naše vesolje, da ne bo prekomplicirano, ker baje obstaja več vesolij, na milijarde njih in vsako ima še paralelno vesolje, rahlo zamaknjeno napram originalnemu, povezana pa sta med sabo s ponori in izviri materije, kot sledi iz teorije bran, tako imenovanimi črnimi luknjami na eni strani in izbruhi materije, prapoki na drugi strani. Zamisli si to srhljivo veliko prostranstvo medgalaktičnega prostora in v njem drobnega človeka, ki tehta v povprečju 70 kg in zajema samo okrog 0,07m3 volumna tega medgalaktičnega prostora, prostora, ki se še širi, napolnjenega z nevidno črno materijo, ki je baje vpliv paralelnega vesolja na sosednjega in ki drži vso zadevo skupaj, da se ne razleti in ne razpade kljub redkosti in praznini tega medgalaktičnega prostora. Zamisli si torej vesolje, ki je nastalo, ki živi in ki se bo na koncu preoblikovalo v novo vesolje in ki je zgrajeno po sedanjemu poznavanju človeka, po še nedoumljivih in nepoznanih zakonitostih in na način, ki je predmet različnih teorij, ki so še zelo daleč od dokončnega spoznanja o vsem tem, kar vesolje je je in kar mi smo. Zamisli si veliki pok, tako imenovano rojstvo tega vesolja, pojav materije iz energije v tem našem vesolju, ki je že takrat vsebovalo materijo, iz katere je to drobno bitje, imenovano človek, zgrajeno, on in vse okrog njega, hrana, ki jo je in zrak, ki ga diha in planet na katerem je… Da ne prehitevam, zamisli si pojav tega vesolja in nato v temu oblaku prahu med atomi, iz katerih je po 14 milijardah let zgrajeno tudi to bitje, pojav milijarde galaksij in med njimi tudi pojav naše, ki so se rodile, so se in se razvijajo in umirajo po zakonitostih, ki so človeku še nedoumljive. Zamisli si v eni sami od množice njih, v naši galaksiji, milijarde sonc in planetnih sistemov in med njimi si zamisli našega, ki se gibljejo po naravnih zakonih, položenih v vesolje od vsega njegovega nastanka in ki jih po 14 milijardah let skuša to bitje razvoljati , doumeti in razumeti. Zamisli si skoraj 5 milijard let razvoja tega sončnega sistema od začetka, do sedanje oblike, zamisli si nastanek, razvoj in oblikovanje Zemlje do današnjega časa, trke asteroidov megalomanskih velikosti, ki so butali vanjo in preoblikovali Zemljo, ko je že imela trdno skorjo, izbruhe megavulkanov, pojav plinske zmesi okrog planeta, pojav in nastanek vode, morja, nastanek prvih razvoj živih bitij, ki so predelovale spojine, železove okside v teh vodah in sproščale prvi kisik, nato pojav neagresive atmosfere z ravno prav kisika, prvih praživali v morju, pa prvih živali in rastlin na kopnem, vse od prvih zametkov, začetkov, pa ves razvoj, vse vse do današnjega dne. Zamisli si vse zakonitosti, položene v sama ta bitja in v rastline, ki so omogočala posameznim vrstam preživetje, zapise vsega potrebnega za njihove naslednike v njihov genski material in prenašanje tega zapisa z razmnoževanjem naprej na naslednike. Zamisli si vse kataklizme, ki so doletele ta planet, izumrtje dinozavrov pred 65 milijoni let, pa pojav vinske trte v sedanji obliki pred 60 milijoni let v eocenu in…, zamisli si prve začetke bitij, podobnih človeku, ki so se pojavili pred skoraj štirimi milijoni let. Zamisli si, kolikokrat je v tem času zaradi kataklizem ta vrsta, ki se nadaljuje v človeško, skoraj izumrla, se razvijala, spreminjala, se skrižala s sorodnimi vejami, šla spet večrat do roba po številu in skoraj skozi izumrtje, dokler se ni pred 150 do 200 tisoč leti pojavil človek v sedanji obliki in s sedanjimi sposobnostmi. Zamisli si kataklizme tudi po tem obdobju, v zadnjih 150 tisočih letih, kot je izbruh vulkana Toba v Indoneziji, ko je pred 70 do 75 tisoč leti odneslo v zrak 100 krat 40 kilometrov velik kos zemeljske skorje, kar je povzročilo zaradi vulkanskega pepela in plinov zastrtje sonca v atmosferi in tisoč let dolgo ledeno dobo in v kateri je izumrlo 95 % takratne človeške vrste in je ostalo vsega 1.000 parov ljudi in podobne naravne katastrofe… Zamisli si težko borbo za preživetje človeške vrste, odkar se je pojavila, učenje na lastnih napakah, pridobivanje preprostega znanja in prenos tega in izkušenj na prihodnje rodove, postavljanje pravil, zaradi katerih je človek lahko sploh preživel, poselil vse kontinente in preživel tudi zadnjo večjo ledeno dobo pred 10 tisoč leti. Zamisli si pojav prvih udomačenih živali, prve živine, prvega preprostega poljedeljstva, prvih priprav, izumov kolesa, pa pojav rala, prvih orodij, prva spoznanja o gibanju planetov, prve megalomanske gradnje, piramide v srednji Ameriki, pa v starem Egiptu, vzpon in propad imperijev raznih, preseljevanje narodov, pa pojav težkega angleškega pluga v 15-tem stoletju, ki je spremenil kulturno krajino in omogočil viške hrane in nastanek večjih mest, recimo sedanje Prage s takratnimi 40.000 prebivalci, pojav kuge v Evropi kot posledica stihijskega razvoja mest, brez da bi urejali infrastrukturo, kanalizacijo, vodovode, pač so ljudje pozabili nekaj, kar so že Rimljani davno prej poznali in vedeli, bolezen, ki je razpolovila število prebivalcev in prinesla mnoga spoznanja o človeku, temu je nato sledil na videz nepomemben izum tiskarskega stroja, ki pa je omogočal zapis teh spoznanj, ki so postala dostopnejša širšim krogom ljudi in ne le redkim in hudo priviligiranim, sledila so spoznanja in odkritja na vseh področjih, množice izboljšav in izumov, pojav strojev in industrijske revolucije…, in eksplozijo spoznanj in znanja od tedaj pa vse do današnjega časa, ko človek lahko brska po svojem genomu, konstruira z računalnikom za nekdanjega človeka znanstvenofantastične zadeve, brezžično komunicira na neznanske razdalje, pošilja sonde na odprave v vesolje, gleda s teleskopom iz orbite skoraj do roba tega našega vesolja, spoznava in se čudi zakonitostim, po katerih deluje on, vsa živa bitja in vse vesolje, ko lahko sedi doma za čudom od računalnika in se sprašuje in razglablja o tem, ali je to sreča, da ima možnost se spraševati, ali je v ozadju vsega opisanega in tudi v tem, da se na natanko tistem mestu, v širnem vesolju, na planetu, ki se mu reče Zemlja, v tem trenutku sprašuje ravno on, sestavljen iz atomov iz 14 milijarde let starega medzvezdnega prahu, ali je po 14 milijardah let od začetka vsega, vse to le gola sreča ali kaj drugega… To drobno bitje, zgrajeno iz materiala, iz katerega so zgrajene zvezde, se v globini vesolja sprašuje, ali je sreča, da obstaja in da se lahko to modro vpraša, sedeč na planetu z ravno pravimi pogoji za življenje, deset ali dvajset stopinj gor ali dol, kaj je to napram temperaturi v medzveznem prostoru ali na Soncu?

http://www.youtube.com/watch?v=_IVqMXPFYwI

Da, vse to je gola sreča.

Ne samo sreča, je čisti slučaj, vse opisano, ne samo to, da natanko to bitje, ki se sprašuje o sreči, obstaja. Neznanska sreča, če to bitje ni suha veja zaradi napake narave, ker nosi v sebi milijarde let razvoja vsega, kar obstaja.

Zakaj?

Ker lahko podari in ohranja življenje, ker vesolje je mrtvo brez življenja. Ker to bitje lahko iz delčka sebe ustvari novo življenje, ki živi dlje od njega, ker lahko za sabo pusti sled v vesolju v obliki svojih potomcev. Ti so upanje, da bodo morda nekoč, čez tisoče let, takratni potomci tega bitja preživeli vse bodoče kataklizme, šli še velikokrat skozi šivankino uho in rob preživetja in nekoč bili sposobni doseči zvezde in poseliti druge planete in ohraniti življenje pred zatonom, vse to, preden bo Luna čez stotine milijonov let odtavala počasi, leto za letom, žnjkrat po 3.8cm, tako daleč stran od Zemlje in se se bo ta pričela stohastično obračati in opletati brez sestre Lune, ki jo sedaj lepo stabilizira in se bo v končni fazi obrnila kugla od Zemlje s polom proti Soncu in postala za življenje tega bitja neprimerna in preden bo v dokončnem umiranju tega osončja povečano Sonce pogoltnilo Zemljo, skupaj s prahom nekdanjih prebivalcev in ko bo takrat vsa milijarde let dolga zgodovina vesolja od samega začetka dalje, zajeta v gene tega posebnega, čudovitega in veličastnega bitja, za vedno umrla v vročini Sonca, ko bo tisto bitje že davno spet samo mrtev prah v vesolju, bo življenje, ki ga je morebiti podarilo to bitje, še vedno živelo v njegovih daljnjih, daljnjih potomcih. In dokler bodo živeli njegovi potomci, ki bodo nekoč dosegli bližnje zvezde, bo življenje, ki ga je dal njim, živelo naprej, živelo dalje. Človek, ki ni suha veja razvoja in napaka narave, je zato velika in neznanska sreča, ker lahko podari življenje in ker le iz njega lahko izide to prihodnje življenje. Za njim ostane sled, ki ne izgine in življenje, ki preživi njega in se lahko spet in spet nadaljuje… V njemu je skrita prihodnost in v tej prihodnosti je skrita – pot teh bitij do zvezd.
Le ta bitja izmed vseh drugih živih, edina izmed vseh oblik življenja na planetu Zemlja, bodo sposobna nekoč v prihodnjosti poti med zvezde, če bo imela človeška vrsta to srečo, da se bo ohranila in obstajala dovolj dolgo.

Prihodnosti človeške vrste zato ni v “napakah narave”. Kdo to so, je bilo povedano v tej temi. Žal je tako, da ti umrejo, brez da bi pustili za sabo sled življenja. To jim ni dano. Za njimi ostane le medzvezdni prah.

Ti torej misliš, da je od sreče odvisno, kaj se bo zgodilo s človeštvom, da je sreča ustvarila živa bitja in je zdaj le od te sreče odvisno, ali bomo ljudje kot vrsta preživeli ali pa ne. Zanimiva teorija. Se ti zdi res smiselna? Ti misliš, da si imel srečo, da nisi prejel teh hormonov. Kaj pa je namen te sreče po tvoje?[/quote]
A sem kje omenil srečo? Od dobrih genov in zdravega psiho-fizičnega življenja je.

@luda_kuca
ne izzivaj. Sem napisal, da to ne pomeni, da je homoseksualnost posledica hormonskega neravnovesja. Napisal sem, da bi to, da je v vsakem od nas nekaj geja lahko pogojno razumel skozi to hormonsko neravnovesje. Ne pravim pa, da je prava homoseksualnost posledica tega. Sem napisal,d a bojda ni. Jaz to sprejmem kot dejstvo. Se pa ne mislim podrobneje poglabljat v to. Če geji pravijo,da so se takšni rodili, prav. Jim verjamem. Jih ne obsojam in jim ne solim pamet. Tudi to je naravno. Ne omogoča pa razmnoževanja vrste. Samo naj ne bodo preveč pametni pa naj ne zatrjujejo zdaj, da se kar vsak človek rodi kot homoseksualec. Se ne. In tudi najstnik, ki ga mečejo hormoni, še ni nujno gej, tudi če ga malo lveče k istospolnim. Dokler psihični in fizični razvoj ni zaključen, je težko nekoga razglašat za geja. Ker lahko se zgodi nasprotno, lahko nekdo živi v prepričanju, da je gej, samo zato, ker ga je v puberteti metalo na vse strani in ker ga je en gej v takšnem stanju pobožal po mednožju, potem pa se je zgubil v gejevski družbi. VSI pač ne moremo bit geji! Sprijaznite se s tem!

Daj ne sračkaj, imaš prav, se strinjam s tabo. Nihče ne misli, da so vsi moški geji, Marko je predložil eno teorijo, ki ni nujno da drži.
Marinec, hahahaha, hvala za polepšano jutro, že dolgo nisem bral bolj filozofsko pretirano napisanega prispevka:)
A je cilj v življenju za seboj pustiti sledi, ko umreš? Meni je cilj v življenju imeti uspešno kariero, dobre prijatelje in lagodno življenje. Dva otroka, pridno ženo, viknd na primorskem, karavan, zlati prinašalec bi v kompletu lahko poimenoval ”Slovenske sanje”, ki so po večini le ideologija povprečne vaške logike.

Ti torej misliš, da je od sreče odvisno, kaj se bo zgodilo s človeštvom, da je sreča ustvarila živa bitja in je zdaj le od te sreče odvisno, ali bomo ljudje kot vrsta preživeli ali pa ne. Zanimiva teorija. Se ti zdi res smiselna? Ti misliš, da si imel srečo, da nisi prejel teh hormonov. Kaj pa je namen te sreče po tvoje?[/quote]
A sem kje omenil srečo? Od dobrih genov in zdravega psiho-fizičnega življenja je.
[/quote]
Ne znaš prebrat za sabo? 🙂

Marinec, ne nobena sreča ni, da se je vse to zgodilo. To je zelo veliko naključje, naklučje, za katerim je načrt. In v tem načrtu predvidevam, da ni prišlo do napake, ko bi kar naenkrat začelo “proizvajati” človeško vrsto z napako (geje), ki se ne morejo razmnoževati. Kaj bi potem bil smisel 14 milijardnega razvoja? Misliš, da je vesolje spoznalo, da je človek napaka? 🙂 Možno je tud to.

A sem kje omenil srečo? Od dobrih genov in zdravega psiho-fizičnega življenja je.
[/quote]
Ne znaš prebrat za sabo? 🙂
[/quote]

Mislim, da je to bolj tvoj problem, da ne veš kaj pišeš, kot pa moj. 🙂

Če pa rečem “na srečo” pa to pomeni nekaj drugega. Lahko bi rekel tudi hvala bogu, da je takšnih anomalij malo. Ali pa, da boš bolje razumel in ne boš spraševal ali je od boga odvisno… bi lahko rekel tudi veseli me, da je teh anomalij malo. Ne pomeni pa to “od sreče je odvisno, da je teh anomalij malo in da človeštvo preživi”. Od sreče in na srečo žal ni isto.
Samo to nekateri ljudje, ki recimo tudi vztrajno govorijo “hvala NA namesto za” ne bodo nikoli razumeli. 🙂

Sicer pa če gremo še malo secirat zadevo… Ne more bit od sreče odvisno ali sem prejel neke hormone. Te hormone imamo v bistvu vsi ali večina. Hormonsko neravnovesje se zgodi zaradi različnih razlogov. Lahko je za to kriva že nepravilna prehrana ali jemanje določenih zdravil, da ne rečem drog itd.
Ne pravim pa, da je homoseksualnost posledica hormonskega neravnovesja. Če bi bila, bi bila “ozdravljiva”. Pravim samo, da takšna pogojna homoseksualnost, ki je posledica hormonov, v bistvu niti ni homoseksualnost, tako da se mi zdijo teorije, da je v vsakem od nas nekaj pedra, malo mimo. Lahko da vsak od nas v določenem obdobju, še posebej v dobi odraščanja, pokaže določene znake, ki bi jih lahko tako razumeli prav zaradi teh hormonov, ampak to ni to. Tudi vsaka ženska v meni, ki ima težave s poraščenostjo pa bradi, še ne more bit moški lai lezbijka.

Pišem to, kat je napisano. Če ne bi vedel, kaj pišem, potem ne bi mogel sploh nič napisat. :))
Če ti ne razumeš, še ne pomeni, da tudi jaz ne razumem.
Torej ni od sreče/boga odvisno. Ok. Od koga pa je? Po tvoje? Praviš, da ne more bit od sreče odvisno, da si dobil hormone, katere si dobil in praviš, da imamo vsi te hormone tako ali tako. Ali nisem jaz že tega napisal v smislu, da je v vsakem od nas nekaj biseksualca? Zelo slabo si razložil, verjetno te res nisem razumel, kje se po tvoje skrivajo razlogi, da nekdo postane biseksualec. To ne pomeni, da ne moreš pojasnit bolj natančno, razen, če si ti tisti, ki ne razume tega, kar piše. 😉

Pišem to, kat je napisano. Če ne bi vedel, kaj pišem, potem ne bi mogel sploh nič napisat. :))
Če ti ne razumeš, še ne pomeni, da tudi jaz ne razumem.
Torej ni od sreče/boga odvisno. Ok. Od koga pa je? Po tvoje? Praviš, da ne more bit od sreče odvisno, da si dobil hormone, katere si dobil in praviš, da imamo vsi te hormone tako ali tako. Ali nisem jaz že tega napisal v smislu, da je v vsakem od nas nekaj biseksualca? Zelo slabo si razložil, verjetno te res nisem razumel, kje se po tvoje skrivajo razlogi, da nekdo postane biseksualec. To ne pomeni, da ne moreš pojasnit bolj natančno, razen, če si ti tisti, ki ne razume tega, kar piše. ;)[/quote]

Marko, očitno bolj malo veš o hormonih.
Poglej… recimo ko, če ima tvoja punca pms. Je to neke vrste hormonsko neravnovsje. Ampak verjetno zato še ni biseksualka. Med tem da ima vsak človek ženske in moške hormone in tem, da je vsak človek zdaj kar naenkrat bi, ne samo prikrit homoseksualec, pa je velika razlika. Poišči kakšen učbenik biologije za 9. razred osnovne šole, ki obravnava človeško telo, potem se pa lahko dalje meniva o tem.

Moje razloge, da nekdo postane BI bi rad slišal? To je predvsem spolno eksperimentiranje.Če prihaja do takšnih spolnih praks zaradi hormonskega neravnovesja, to ne pomeni, da je človek postal bi v smislu, da je drugačen, ampak pomeni samo to, da z njegovimi hormoni nekaj ni ok in da mora to uredit, se bolj zdravo prehranjevat, poiskat zdravniško pomoč itd.
Nekaj drugega je, če imamo opravka s hermafroditi, ki pa so v bistvu spolna nepravilnost in zelo redka pri človeku.
Sploh pa je neumno, da se vsak, ki se je kdaj poseksal z istim spolom, zdaj razglaša za čudež narave. Če lahko moški seksa z žensko, pa s plastično lutko ali umetno vagino, ni vrag, da ne bo mogel še z živim moškim. Je vsaj malo več čustev ob tem prisotnih, predpostavljam. Hočem reči, lahko ga vtakne kamor hoče, pa to še nič ne pomeni, najmanj pa to, da mu je mati narava ali bog to namenil. A je z vidika narave kaj bistveno drugače, če ga moškemu potegne moški ali ženska? Verjetno ni. Narava lahko pogojuje libido človeka, ne more mu pa diktirat na kakšen način bo človek potešil svojo spolno željo. To spolno željo je dobil zato, da se bo lahko “sparil” z nasprotnim spolom. To je point spolnega nagona. Spolni organi so prvenstveno namenjeni razmnoževanju in ohranjanju vrste. Kaj človek počne s svojim spolnim organom pa je v njegovi lastni domeni. To je meni tako kot hoja po stanovnaju. Eni hodijo obuti v škornjih, drugi bosi, tretji v copatah.Vsi pa hodijo. Tudi če pogledamo kaj naj bi danes ženske in moške privlačilo pri nasprotnem spolu. Veliko od tega ni od narave dano. Recimo depilacija določenih delov telesa ipd.
Tako da v bistvu bi tvoje teorije o tem, da družba človeka odvrne od homoseksualnosti lahko v tem kontekstu obrnili na glavo. Družba in vse, kar je v njej, od pornografske industrije in še česa, človeka v bistvu pogosteje, v nasprotju s tem, kar je narava človeku namenila, nagovarja k istospolnim praksa ali pa celo h kakšnim sprevrženim spolnim praksam, ki se ne navezujejo na človeka. Gre pač za potešitev spolne želje na različne praktične načine. Človek je postal tako “napreden”, da svoje spolne želje ne zadovoljuje več izključno na način, ki lahko vodi v zaploditev novega živega bitja, ampak še na tisoče drugih načinov, ki mu jih tekom razvoja predstavi družba v kateri živi. Če se človek pri tem še čustveno naveže na objekt, ki mu takšno potešitev omogoča, pa je to že stvar njegove psihične stabilnosti. Saj ni niti tako nenavadno, če se ženska bolj kot na spolni organ svojega partnerja naveže na svoj vibrator. Pa to še ne pomeni, da moramo to uzakonit kot čudež narave. Večja verjetnost je, da bomo to obravnavali kot patološko stanje človeka.

Sicer pa dokler moško telo proizvaja moške spolne celice, ki lahko vodijo ob združitvi z ženskimi spolnimi celicami v nastanke novega življenja, je to v bistvu v fizičnem smislu povsem navaden moški, ki lahko vsaki ženski, katere telo normalno proizvaja ženske spolne celice, zaplodi otroka. Če dva takšna osebka svojo spolno željo namesto eden z drugim poskušata potešit na kakšen drug način, pa je to že stvar drugačne obravnave.Ne le internistične ali tirološke, ampak mogoče tudi psihiatrične. Ali pa nič od tega, saj človeška domišljija včasih, ko gre za seks, nima meja. Zadovoljevanje spolnega nagona je nakaj tako osnovnega v človekovem življenju, da je narava poskrbela, da je ta nagon zelo močan, ker je potreben za obstanek vrste, v bistvu ga je v principu tudi zelo enostavno potešit. Si je pa človek s svojim umom in družba v kateri živimo, stvar precej zakompliciral. Ne moreš bit kot kužek pa kar naskočit eno žensko samičko. In ker to ni tako enostavno, si je pač človek omislil takšne in drugačne alternativne načine za svojo spolno potešitev.

Saj nekaj stvari imaš prav. Ampak učbeniki se skozi čas spreminjajo. Snov se spreminja, zato ker včasih ugotovijo, da so nekatere stvari narobe učili in da so prišli nekje do drugačnih ugotovitev. Ali pa ti misliš, da že vse vemo, da ti že vse veš? Poleg tega pa ljudje včasih tudi preproste stvari razumejo napačno, kaj šele malo bolj zapletene.
Oprosti, ampak večino kar si napisal, zgleda kot da vso tvoje znanje res bazira le na tistem učbeniku iz 9. razreda osnovne šole. 😉
Nikjer nisem napisal, da družba človeka odvrne od homoseksualnosti. Ampak sem napisal, da družbena pričakovanja lahko odvrnejo nekoga od naklonjenosti do partnerja istega spola, pri tem pa on še vedno ohranja zanimanje tudi za nasprotni spol. Ekskluzivne homoseksualnosti kot take ne bi bilo, če ne bi bila družba tako zelo nastrojena proti nekomu, ki ga privlačijo TUDI partnerji istega spola, ker to tako sprejme za nekaj nenaravnega, “bolanega”. Biseksualec ima še vedno vse možnosti za razmoževanje, ljubljenje z nasprotnim spolom. Nekdo, ki pa dobi odpor do nasprotnega spola, pa te možnosti več nima. Ljubiti se ne more, lahko se sicer še vedno razmnožuje (“umetno”).

luda-kuca
Poroceni bisex

04.07.10 00:12

Ok, ne vem v katero temo naj to sploh uvrstim, ker to kar imam za povedat ne pase nikamor:)

V glavnem, sem gej in sem ogorcen nad dejanji dolocenih ljudi…
Jaz sem pac gej in se zdalec nisem ponosen na to, ampak tega ne morem spremeniti in se bom s tem verjetno se celo zivljenje boril, ampak zaradi okolice se pa nikoli ne bi porocil in za nos vlekel zeno pa se otroke…res sem razocaran nad ljudmi…a sploh obstaja kje postenje, zvestoba, spostovanje?

luda-kuca
Re: Poroceni bisex

13.12.12 09:54

Aja, da je gej napaka narave. Haha.
Dvigam roke, kriv sem ker sem gej. Vsi poroceni ”bisexualci” oziroma odkrito rečeno, strahopetci, ki so klonili pod pritiskom drugih, so pa veleumni presežek mati narave.
Pix2 gotovo si eden teh dragocenih biserov. Pa le pazi na kondome, zaščita je na prvem mestu;)

luda_kuca
Re: Poroceni bisex

20.12.12 08:03

Daj ne sračkaj, imaš prav, se strinjam…
A je cilj v življenju za seboj pustiti sledi, ko umreš? Meni je cilj v življenju imeti uspešno kariero, dobre prijatelje in lagodno življenje. Dva otroka, pridno ženo, viknd na primorskem, karavan, zlati prinašalec bi v kompletu lahko poimenoval ”Slovenske sanje”, ki so po večini le ideologija povprečne vaške logike.

luda-kuca
Poroceni bisex

04.07.10 00:12

Ok, ne vem v katero temo naj to sploh uvrstim, ker to kar imam za povedat ne pase nikamor:)

V glavnem, sem gej in sem ogorcen nad dejanji dolocenih ljudi…
Jaz sem pac gej in se zdalec nisem ponosen na to, ampak tega ne morem spremeniti in se bom s tem verjetno se celo zivljenje boril, ampak zaradi okolice se pa nikoli ne bi porocil in za nos vlekel zeno pa se otroke…res sem razocaran nad ljudmi…a sploh obstaja kje postenje, zvestoba, spostovanje?

luda-kuca
Re: Poroceni bisex

13.12.12 09:54

Aja, da je gej napaka narave. Haha.
Dvigam roke, kriv sem ker sem gej. Vsi poroceni ”bisexualci” oziroma odkrito rečeno, strahopetci, ki so klonili pod pritiskom drugih, so pa veleumni presežek mati narave.
Pix2 gotovo si eden teh dragocenih biserov. Pa le pazi na kondome, zaščita je na prvem mestu;)

luda_kuca
Re: Poroceni bisex

20.12.12 08:03

Daj ne sračkaj, imaš prav, se strinjam…
A je cilj v življenju za seboj pustiti sledi, ko umreš? Meni je cilj v življenju imeti uspešno kariero, dobre prijatelje in lagodno življenje. Dva otroka, pridno ženo, viknd na primorskem, karavan, zlati prinašalec bi v kompletu lahko poimenoval ”Slovenske sanje”, ki so po večini le ideologija povprečne vaške logike.[/b][/i][/u][/quote]

Saj nekaj stvari imaš prav. Ampak učbeniki se skozi čas spreminjajo. Snov se spreminja, zato ker včasih ugotovijo, da so nekatere stvari narobe učili in da so prišli nekje do drugačnih ugotovitev. Ali pa ti misliš, da že vse vemo, da ti že vse veš? Poleg tega pa ljudje včasih tudi preproste stvari razumejo napačno, kaj šele malo bolj zapletene.
Oprosti, ampak večino kar si napisal, zgleda kot da vso tvoje znanje res bazira le na tistem učbeniku iz 9. razreda osnovne šole. 😉
Nikjer nisem napisal, da družba človeka odvrne od homoseksualnosti. Ampak sem napisal, da družbena pričakovanja lahko odvrnejo nekoga od naklonjenosti do partnerja istega spola, pri tem pa on še vedno ohranja zanimanje tudi za nasprotni spol. Ekskluzivne homoseksualnosti kot take ne bi bilo, če ne bi bila družba tako zelo nastrojena proti nekomu, ki ga privlačijo TUDI partnerji istega spola, ker to tako sprejme za nekaj nenaravnega, “bolanega”. Biseksualec ima še vedno vse možnosti za razmoževanje, ljubljenje z nasprotnim spolom. Nekdo, ki pa dobi odpor do nasprotnega spola, pa te možnosti več nima. Ljubiti se ne more, lahko se sicer še vedno razmnožuje (“umetno”).[/quote]

S rakšnim podajanjem ping pong žogice ne boš daleč prišel. To je slab retorični prijem, ki ne bazira na ničemer, niti na učbeniku za 9. razred z letnico 2013 ne.
Preberi še enkrat, kaj sem napisl, če ti ni jasno pa poglej v kakšno strokovno medicinsko literaturo, ker enostavnih zapisov, vključno z osnovnošolskimi učbeniki, očitno ne razumeš.

Jaz nimam nič proti istospolnim, niti homoseksualnosti ne razglašam za bolezen, skratka nič takšnega, kar bi določeni ljudje radi obesili na moje besede. Ti pa garantiram, da v meni ni niti trohice prikritega geja. Pa delaj zdaj s tem kar hočeš. Mogoče ima tale avtor uvodnega posta celo prav. There’s no such thing as being bisexual. 🙂 O gejih pa vse dobro. Jih imam tudi med prijatelji in ne živim v paranoji, da me bodo 24 ur na dan grabili za rit. Mogoče je to bolj težava tistih, ki si ne upajo priznat, da so geji, pa se prepričujejo, da je itak v vsakem “normalnem” človeku nekaj pedra in da so čisto “normalni”, če se, tudi če jih vleče k istemu spolu, ukvarjajo z nasprotnim spolom. Kaj naj rečem, ženska takšnega človeka ziher ne more bit dobro poseksana. :))))

@avtorneznan
Seveda ni samo otrok dovolj. Kako že pravi un pregovor? Zaplodit otroka, posadit drevo, napisat knjigo. 🙂 Hecam se. Ljudje imajo v življenju različne cilje. Osebno mislim, da je malo primitivno stremet samo k temu, da v življenju zaplodiš potomce in je potem to to. Predvsem na ženski strani včasih opažam, da si določene ženske za največji uspeh življenja štejejo to, da so dvakrat dale noge narazen; enkrat ko so zaplodile otroka, drugič ko so ga rodile. Samo dejstvo, da so mame pa jim na žalost ni zamenjalo možganov niti povečalo iq.
Jaz ne govorim o razmoževanju kot o nečem, kar je za posameznika najpomembnejše, ampak kot o nečem, kar je najpomembnejše za ohranjanje določene vrste. Reprodukcija je pomembna za ohranjanje vsake vrste, v smislu prenosa genetskega materiala na potomce. Toda evolucijsko gledano je vprašljivo ali je res v interesu vrste, da čisto vsak njen predstavnik poskrbi za potomce, za prenos svojega dednega materiala naprej. Nekatere vrste so prišle na določeno visoko raven razvoja ravno zaradi tega, ker so skozi evolucijo preživeli samo najmočnejši in posledično se je v danih življenjskih okoliščinah naprej prenašal samo “najboljši” dedni material, kar je omogočalo napredek vrste. Ampak, časi se spreminjajo in življenjske okoliščine se spreminjajo. Za človeško vrsto ni več najpomembnejše, da svoj genski material prenesejo na naslednje rodove samo fizično najboljši posamezniki, ampak tudi tisti, ki imajo izredne umske sposobnosti. Ker pa so pogoji življenja danes takšni kot pač so, se razmnožujejo tisti ljudje, ki pač se in določeni posamezniki , ki bi bili lahko zelo koristni za vrsto, se morda ne odločijo za potomstvo. Ampak tako pač je. Kam nas bo to pripeljalo, bomo videli. Meni osebno se ne zdi neka katastrofa če nekdo, pa naj je to istospolni ali ne, ne prenese svojega genskega materiala na potomce. Bolj me, z vidika napredka naše vrste, skrbi, da včasih s hiperprodukcijo potomcev pretiravajo posamezniki, za katere bi bilo boljše, da svoj genski material ne širijo naprej. 🙂