Poročena zaljubljena v poročenega
Danes utrujam.
Hvala za odgovor. Prav imaš. Meša pa me prav to, ker nisem 100%, kaj on misli. Vem, da me z užitkom spomni tistih “najinih” časov, ko sva si znala ukrasti trenutke mimo vseh pravil. S pogledom me vpija vase, kot bi me hotel zase, celo. Zna z mano, in jaz z njim. Ponavadi on izzove dotik, za hipec predolgo zadrži mojo roko v svoji, me prijateljsko objame. To je to. Spogledovanje, flirtanje ali kaj več? Ma pomeni mi ogromno, že to, da mi je blizu, da se nama kar sam zariše nasmeh, ko se vidiva.
Sama sva pa res poredko. Še za debato si bova morala ukrasti čas. No, pa bova še o vsem tem, ni druge.
Pa pa, imej lep popoldan,
A.
Poglej,
postavi si vprašanje ali je v odnosu s tvojim možem vse v redu. če je ne vidim razloga zakaj siliš k njemu za tisto malo nekaj trenutkov.
Potem pa se vprašaj, kakšen odnos ima on s s svojo ženo. je pristen ali se kaj kregata, se v čem ne razumeta. Kajti, če je kaj narobe v njegovem odnosu do svoje žene, potem bo pravi igralec, da bo videl in ugotovil ali je kaj med vama in ali si oba to želita. kajti če je, potem pričakuj odgovor: če sva oba zato, da zapustiva svoje partnerje, se takoj vzameva in zaživiva skupaj.
predvidevam, ker ne vem. Zato pa te sprašujem, kaj če ni to samo preverjanje ali si tudi ti za, tako kot on. vprašanje je samo, zakaj bi on bil za??? Ali je to samo igračkanje po nedosegljivem in ne bi želel zamenjati to kar ima.
primož
Jutro,
Sprašuješ, kakšni so najini odnosi s partnerjema. Tako je. Z mojimi sva skupaj skoraj pol življenja (ja, 30 jih bom) in sva dala skoz vse neumnosti, tudi krajše pavze so bile. In ko sem zanosila, sva imela največjo krizo, ker se odnos že nekaj časa ni premaknil z mrtve točke. Nisva več rasla skupaj. Potem sva bejbiko vseeno sprejela, si uredila stanovanje, kupila nov avto; skratka spet sva bolj soborca, čeprav se včasih spokava zaradi malenkosti. Takrat pridejo na dan vse najine razlike, da se vprašam, kaj za boga delava midva skupaj. Saj veš, pri petnajstih imaš ogromno skupnega, potem se moraš pa kar trudit.
On je s svojo malo manj časa. Odkar imata otroka (dobro leto) so tudi pri njima krize. Občutek imam, da ga utesnjuje, beži proč od nje. Zato ga včasih prijateljsko opomnem, naj se zresni. Pravi, da je kriva pomlad. No, karkoli. Bi bilo z mano kaj drugače?
Ni mi za igračkanje, ne z njim. Preveč mi pomeni, tako kot naše prijateljstvo. Včasih si mislim, da bi morala biti midva skupaj. Tako čutim; da spadava skupaj, pa nama ni namenjeno. Pa trmasta sva, oba. Vidiš, če bi bila sigurna, da je to to, bi tvegala. Zato pa rabim pogovor z njim. In potem čas, da dozori odločitev.
Hvala ti. Paša že, da se lahko izpričam, ker o tem ne morem z nikomer.
Pa pa
A.
Saj zato pa smo tukaj, da se lahko pogovorimo.
Veš vse mi je jasno, ko si misliš, da sta za skupaj, pa marsikaj si lahko potem predsatvljaš, vendar imajo vse stvari dve plati. Eno je neodkrito skupno življenje s tem, drugo je že utečeno 15 letno življenje z možem.Pri 15 letih je jasno, da ne bo več takih iskric, vprašaj se ali bodo te iskrice z drugim tudi po 15 letih???
Ne vem pa kako gledaš na vajino razmerje z možem, nisi srečna, nezadovoljna, ne dobiš tistega kar hočeš, a se potrudiš dovolj da bi dobila,a mogoče daješ dovolj, da se ti lahko vrača……. ali mogoče tudi mož ne dobi tistega kar hoče, ali bi lahkod al več…..najprej je važen odnos mož in žena, če tukaj ne začneš reševati boš na tak način samo bežala od problema. Problema se je treba lotit doma. Če ga ne moreš rešit potem veš kaj ti je storiti. Ampak zapomni si, kako bo z drugim po 15 letih?????
primož
Ojla!Imam 24 let, nisem poročena, imam pa resnega fanta že 6 let. Kljub temu, da ne morem enačit moj položaj s tvojim, saj nisem niti še poročena, te popolnoma razumem in čutim zelo podobno kot ti že dolgo, dolgo.
Pri meni je situacija še malo bolj zapletena, saj je ta drugi moški brat od mojega fanta.Tudi on ima punco, vendar nista ravno za skupaj.
Tako kot ti praviš, enako tudi mene sedaj spomladi neka grozna magnetna sila vleče k njemu. Ko je zraven mene me vse ščemi in vsak njegov dotik, ki pa je zelo pogost, me prevzame. Svojega fanta ljubim, želim se poročiti z njim, vendar je najin odnos postal rutina. Priznam, najraje bi imela oba, nobenemu se ne morem odreči, mojega fanta bi rada obdržala, z njegovim bratom pa bi rada šla v posteljo-četudi samo enkrat.Vem kaj si boste sedaj mislili, samo jaz ne morem iz svoje kože, tako čutim in težko se je prisiliti v nekaj. Njegov brat me zelo privlači fizično in karakterno. VEM, da tudi jaz njega! To je tisto kar me spodbuja in mi daje upanje, da bom kdaj pa le imela kaj z njim. Ne vem kako se bo izteklo, včasih sem tako obupana!
Upam, da ti je moja zgodba vsaj malo v tolažbo!
Hvala Taja za tvoje vzpodbudne besede. Jaz sem namreč še vedno v istem šmornu. Sploh ne morem, da ne bi mislila nanj, še celo huje je vsakič, ko ga vidim. Zdaj smo celo že domenjeni za skupni dopust in zdi se mi, da kar ne bom mogla dočakati dneva, ko bomo šli prvič skupaj na morje……..zdajle mi gre kar na jok, ker vem, da bom dopust preživela z njim……in svojim možem…….in njegovo ženo…….in najinima otrokoma………..tako me boli srce, ker vem, da iz te moje ljubezni ne bo nič…..ker ne sme biti, ampak jaz ne morem brez njega. Odkar je med nama preskočila iskra, še ni bilo dneva, da se ne bi videla. In jaz sem vsak dan bolj zaljubljena vanj………………..rada bi ga prijela za roko, rada bi, da bi se vedno skupaj smejala, rada bi šla z njim skozi življenje, pa ne smem…….hvala Taja, da me razumeš in upam,da bova lahko še dolgo naskrivaj ljubili svoja dva princa….ljubezen premaga vse!
Zbiral sem primerne besede, da bi ti odgovoril, pa nikakor nisem mogel napisati odgovora v parih besedah. si pa lahko prebereš vprašanje in odgovor.
Velikorat sem že povedal, če z enim partnerjem ne moreta skupaj, je brez veze da se trpinčimo, če je pa zgolj domotožje po časih zaljubljenosti, ti pa povem, da bodo tudi tam izginili, ko jih enkrat dobiš.
Ravno danes sem spet napisal, da vsakdo kdaj pomisli na koga drugega, kako bi bilo. Pa se je dobro vedno vprašati, se splača, a res ne morem istega občutka dobiti pri isti osebi s katero živim? O pa še kako se da, samo malo bolj se moramo potruditi. Aha spet pride na plano naša lenoma, in vprašanje, kako najhitrejee zadovoljiti naše potrebe, da bi nam bilo pa še lepše se pa nočemo nič potruditi.
Še enkrat poudarjam, da se, pa še kako se da. Kjer je volja tam je pot.
Primož