poročena? Ja-oba
Lep pozdrav!
Ne vem,zakaj vsi tako veselo udrihate po posameznikih,ki si v svojem dolgem in velikokrat duhamornem zakonu omislijo nekoga,ki jim zapolni kakršnokoli praznino,ki je partner ne more,noce,kakorkoli…Priznam,res se ne sliši najlepše:varam,varaš,vara…ampak priznajmo si,da vsakemu kdaj zapaše sprememba,pa naj sta partnerja še tako povezana in navezana…Življenje je pač tako.Je samo eno.In ni potica.
Tudi sama sem stopila v tako razmerje.Oba sva poročena,otroci…Najina naveza je večinoma telefonska,sms,občasno se pa tudi kam zapeljeva.Jaz osebno sem sedaj veliko boljši človek.Boljša žena in gospodinja.Ne več tako tečna kot “prej”.Veliko boljše shajava in se razumeva s partnerjem.Zanimivo.In to je vse posledica dejstva,da sem spoznala nekoga ki mi je zapolnil neke manjkajoče delčke v mozaiku,ki jih moj partner ni mogel.
Obstaja samo ena senca,ki me spremlja.Da bi to nekoč prišlo na dan .In uničilo vse,kar imamo.jaz in moj partner in on s svojo.Da naju ne omenim,to je še najbolj zanemarljivo.
Ampak,življenje,ne samo ,da ni potica,je tudi hazard.In ne vem,zakaj ne bi človek kdaj tvegal?
TAšika,
tvoje pismo deluje bolj kot opravičilo, kot pa prepričevanje v neko potico.
Ne mislim nič odgovorjat, samo opmnit, če pogledaš globoko v sebe in se vprašaš, si res samo boljša gospodinja in žena, drugo vprašanje je, pa sploh ljubiš ali si kdaj ljubila moža?
Primož
Zakaj vztrajaš v dolgem in duhamornem zakonu??? Še sreča, da je tvoj ljubimec očitno istega mišljenja kot ti. Torej, varanje samo za šport. In koga v tej zvezi iskreno ljubiš?
In ta bojazen, da se bo vse razvedelo… Kar se v tej majhni Sloveniji slej ko prej zgodi.
Saj ni problem. Potem bosta pač z ljubimcem lahko zaživela skupaj, mar ne?
Primož, vedno preberem tvoje odgovore. Večinoma se z njimi strinjam, vendar mi greš včasih zelo na živce z odgovori v slogu “vprašaj se, ali si sploh kdaj ljubila moža ipd.” Tudi jaz sem imela pred leti avanturo, tudi jaz sem se potem bolje počutila, pa ni šlo samo za sex. Z ljubimcem sva bila ful prijatelja in ga danes zelo pogrešam. Ne vem, če sem bila doma zato kaj boljša, a dejstvo je, da ni nihče trpel in da moža nisem zato nikoli imela nič manj rada. Poskušaj si predstavljati, da ko sva z bivšim ljubimcem prvič videla, se je tako iskrilo kot še nikoli v življenju. Tisti trenutek sva oba vedela, da bo do tega prišlo in da mora priti. Enostavno, bilo nama je usojeno. V avanturo sem se spustila premišjeno, vedela sem kaj imam doma in kaj lahko izgubim, a me to ni ustavilo. Upam, da vsaj približno razumeš, kaj sem hotela povedati. Ne spustimo se vedno v avanturo zato, ker nam bi doma nekaj manjkalo. Meni takrat ni in danes, ko sem že nekaj let spet zvesta možu, tudi nič ne manjka.
Pa brez zamere.
Draga Tašika,
najprej ni res, da prav vsi iščemo izvenzakonske partnerje, da nam zapolnijo kakršnokoli praznino, ki je partner noče, ne more ali ne želi. Kaj lahko ti pri partnerju zapolniš, če niti ne veš, kaj je treba zapolniti in kako? Sami moramo poskrbeti za svoje praznine. Največja napaka nas ljudi je, da iščemo druge, ki bi nas zapolnili ali izpolnili. Ko najdemo takšno osebo, za katero menimo, da nas zapolnjuje, se čez čas vedno pokaže, da praznina še vedno obstaja. Nad tem smo nato hudo razočarani, a na žalost iščemo krivca izven sebe in ne v sebi. Ti imaš svoj mozaik in sama ga moraš zapolniti, nihče drug ga namreč ne more tako dobro poznati kot ti.
Ljudje smo si med seboj zelo podobni. Ko srečamo novo osebo smo sprva očarani in kar zaslepljeni od svojih predstav o tej osebi (zaljubljenost), ko pa to mine, smo zelo razočarani. Zaslepljeni od svojih predstav, nismo niti utegnili pogledati, ko ta človek resnično je. Pripisujemo mu lastnosti, ki jih običajno sploh nima, ima pa veliko drugih kvalitetnih lastnosti. A ker si nismo dali možnosti, da jih spoznamo, razočarani ugotovimo, da to ni to. In take izkušnje se ponavljajo vedno znova, dokler smo pripravljeni mižati in se slepiti.
Verjamem, da si sedaj, ko imaš ljubimca, boljša žena in gospodinja, a na žalost ta izboljšava izhaja iz napačnega vzroka. Ta vzrok pa je občutek krivde in ne ljubezen do moža.
Življenje je lahko hazard, če sami tako želimo. Koliko lahko izgubiš, veš. Koliko je vredno to izgubiti tudi veš. Če hočeš iz življenja potico, si jo sama naredi in ne čakaj več, da ti jo bodo drugi naredili. Ker tega namreč ne boš nikoli dočakala. Saj si že sama ugotovila, da je življenje le eno samo. In na koncu svoje poti, ko boš pogledala nazaj, kaj si boš rekla? Ali si boš rekla, kako je bilo fino varanje in da je bilo zanj vredno izgubiti, tisto najvrednejše v življenju? Ali pa si boš rekla, zakaj si nisim sama zapolnila svojega mozaika, zakaj sem vendar celo življenje čakala in nikoli dočakala, da to namesto mene stori nekdo drug?
LP,
Nikica
Še ena, seveda te razumem, in prav je tako, da ima vsak svoje mnenje, žal pa jaz ne morem o tem dobro soditi, ker nikoli nisem kaj takega naredil. Vem pa kako bi se počutil, če bi žena to meni naredila, seveda ne bi mogel pri tem storiti prav ničesar. Ker pa se to zavedam, da bo takrat že prepozno, se raje sedaj potrudim, da to ni storila zaradi mene.
še slabše pa bi se počutil, če bi celo življenje živel z njo in na koncu izvedel, da se je to zgodilo. Seveda pri tem ne bi obsojal njo, temveč sebe, kje sem kiksnil, da se je to zgodilo. To pomeni, da pri meni ni dobila tstega kar potrebuje, ali pa da najin odnos ni bil tako čist kot bi moral biti.
zato lahko jaz govorim samo o tistem kar poznam. Sem pa 100% prepričan, da se želim sedaj potruditi, da do tega ne pride.
In vedno si lahko posatvimo eno vprašanje ali pa misel. NIkoli ne naredi drugemu tisto kar ne želiš da bi on tebi.
primož
Vseno me pa zanima, kako lahko vse ve, ki vam varanje nima takega pomena, lahko flirtate in preskakujete in naskakujete vse okoli vas, kar se vam v oko zatakne.
Kako lahko pridete domov in pogledate v oči partnerju……….???????????
Brez sramu, brez občutka krivde???
In ob tem pišete, da ste doma še boljši, odnos je bolj zdrav……..HALO???????
Kakšni ste vi ljudje, v svoji notranjosti.
Po mojem gnili……………
odnos boljši, bolj zdrav………..ja, mogoče se ti to zdi ta trenutek, kako
pa se vidiš čez 10 let………….kaj pa potem, ko se začnejo sumničenja,
ki zastrupljajo prej tako “zdrav” odnos……..nobena stvar ne ostane
dolgo skrita……..v zadnjem času prevladuje miselnost, da varajo tisti
bolj pogumni……..tisti, ki si upajo……..še bolj moraš biti pogumen,
da pri sebi in pri partnerju razčistiš s stvarmi, ki te motijo, da jih ne
pometaš pod preprogo………..da spremeniš stvari, ki se dajo spremeniti
in se sprijazniš s tistimi, ki se ne dajo. in če je teh drugih preveč potegneš
črto in greš. Tako lahko nekje drugje in z nekom drugim začneš z nule.
Tako naj bi vsaj bilo……..veš, nekako mi ne gre iz glave rek, da stori
drugim samo tisto, kar želiš da drugi tebi storijo…….potem pa slišiš,
pa saj vsi varajo, a veš koliko je tega……….ne, ne varajo vsi……..
za mene zvestoba je vrednota in za tem stojim……..mogoče je to
zate stopnička v tvojem razvoju, da se boš iz tega kaj naučila…………
ampak, če to ponavljaš vse življenje, sorry, si se pa pač nekje
zataknila in najbolj varaš samo sebe…….
srečno in lp d.
Nekatere stvari je tezko razumeti, ce jih sam ne dozivis.
Obsojanje, induciranje sramu in obcutka krivde, metanje kamenja v druge, etiketiranje z gnilostjo, nemoralnostjo, sklicevanje na otroke …. je vsekakor izraz svobode izrazanja mnenj, dokler ostane pri besedah. Hvala Bogu, da zivimo v 21.st v EU! V srednjem veku so presustnike mucili, nategovali, lomili kolena, lomili clenke na rokah … v telesne odprtine so jim vtikali posebNe bodicaste raztegovalne naprave … in cisto pocasi so raztegovali … vse v imenu MORALE, VERE, CISTOSTI, PRAVICNOSTI …
A je ljubiti in imeti rad res tako strahotno dejanje, ce nikomur ne skodujes ob tem?
Hribovc, po mojem mnenju so gnili tisti, ki si zatiskajo oci in usesa pred obupanimi kriki iz sosednjega stanovanja, kje alkoholiziran in zvest moz uprizarja svoje vzgojne seanse nad celo druzino…. trte obrodile so vince nam sladko …
…. pa tudi tisti, ki locujejo na bele in crne, na severne in juzne, na nase in vase, na lepe in grde, na revne in bogate, na hribovce in na mescane …
Dejmo biti malo cloveski … to je moj predlog. Tasika sprasuje, ce ima kdo podobne izkusnje kot ona … ne pa, da takoj zagrmi iz vseh topov. Tisti, ki bi rad moraliziral, naj si odpre svojo nitko … recimo: “Nikoli nisem in nikoli ne bom varal. A ne, da sem cool?” … pa naj se naslaja nad odzivi somisljenikov(malo za hec!)
Mir in ljubezen!
enx
sama se strinjam z hribovcem !
Življenje res ni črno ali belo, ima mnogo odtenkov, nians,
tudi jaz ne razumem kako lahko nekdo napiše , da je po tem ko pride iz objema ljubimca, boljši partner doma oz. v stalni zvezi !
Ne more biti!
Dobra zveza zahteva vsakodnevno pozornost, zahteva, da poskušamo razumeti tistega, ki živi z nami, mu nuditi oporo, v vseh pogledih, če pa razmišljamo, kako se dobimo z enim tretjim, pa to gotovo ni mogoče.
Tudi partner to občuti in se odalji, počuti se ogrožen in odreagira različno.
Zakaj bi spraševala tu, če bi vedela da dela prav in ne bi občutila krivde, za dejanja , ki ji kao prinašajo nekaj dobrega.
Predvsem poštenost in predanost prinaša dober odnos, ki bogati oba partnerja in ustvarja tiste nežne vezi, ki ostanejo in se krepijo !
lp iza
Pozdrav!
Koliko in ce sploh ljubim moza?
Koliko pa ON ljubi mene in kaksen je pa ni zanimalo nikogar.Zanimivo.
Mogoce pa sem ta vzorec pobrala prav od njega.Po leth in letih zvestobe in trpljenja in odpuscanja novih in novih avantur.Pa ne zopet prosim te,da se opravicujem.Ampak on definitivno ni taka zrtev kot si vsi skupaj prestavljate.
Hotela sem samo to,da ta moja krasna stvar ni nastala iz moje pokvarjene nature…pa tudi hazard je bila zelo nerodna izbira. Moja napaka.
Lep dan vsem skup.Cenim vasa mnenja,kakrsnakoli so ze…
Vlado in to je najboljše pri th forumih, vsak gleda iz svoje izkušnje in s svojimi očmi.
Nihče pa nikogar ne uči, kaj mora delati. recimo temu, da vsak izraža svoje mnenje, ki pa nikakor ne more nadomestiti druge situacije, ali drugega položaja.
Dotični spraševalec, lahko in drugega mu ne ostane iz prebranega najde zaključke zase in to sam. Saj zagotovo mi kot opazovalci ne vemo in poznamo vsega. Se pa na tak način zelo lepo vidi, mnenje, ki ni samo eno in to je najbolj prav.
primož
TAšika,
nikar se ne obremenjuj, prišla si po mnenje in si ga dobila, je pač takšno, kakršnega smo lahko dali, na podlagi napisanih dejstev. Ampak samo ti lahko veš, kaj je najbolj prav in zakaj si tako napisala. NIkar ne imel slabega občutka, pa naj napišemo karkoli že. Opravičevat se ti sploh ni poterbno, vsi odgovarjamo samo za svoja dejanja.
Res pa da se v tvojem primeru, nismo ubadali z možem, ampak s teboj. Vsi se učimo življenja, tako je tudi z pisanjem in podajanjem dejstev, tudi tega se moramo navaditi, da ostali razumejo, kaj smo želeli povedati.
Zakaj je tako, en razlog je moral biti in po tem razlogu sem te spraševal. Drugo vprašanje pa je, če ga ne ljubiš, zakaj ne greš.
Tukaj pa vem tudi odgovor, lažje rečt kot storiti.
Primož