Ravno zato, ker je pameten, tega ne naredi. ker bi potem moral iskat novo ljubico.

Ravno zato, ker je pameten, tega ne naredi. ker bi potem moral iskat novo ljubico.[/quote]

Itak, to lahk nardi vsak teden, si poišče vsak teden novo ljubico, to pomen, da je srečno poročen, srečno tle pomen, da ima tolk glupo ženo, da se mu pusti varat, to je zanj – srečno poročen!

Pozdravljen!

Ne morem mimo tega, kako omejeno ljudje razmišljajo o partnerskih zvezah, zaljubljenosti in ljubezni. Včasih se mi zdi, da nisem s tega sveta. Po moje je v človeški naravi, da hrepenimo po tem, da se vedno znova zaljubljamo, zaradi tega počutimo žive, srečne in mlade. Vsaj večina od nas. V nasprotju s temi čisto človeškimi željami in hotenji, velika večina ljudi takšno početje obsoja in zaničuje, čeprav bi, če bi se uspeli poglobiti vase in si priznati, to tudi sami počeli, če bi imeli priložnost. Vse bolj se mi zdi, da iz ‘večine’ govori čisto navadna človeška zavist. Zame je najvišji ideal partnerskega odnosa brezpogojna ljubezen, neposesivnost, biti partnerju na voljo ob težkih trenutkih in ko te potrebuje, iti skupaj skozi življenje, biti vesel za njegovo srečo in zadovoljstvo. Nič drugega. In to ne izključuje kakšne nore zaljubljenosti, ki te, če si dovolj srečen, lahko doleti tudi v poznejših letih (ali tvojega partnerja). Na žalost pa smo ljudje največkrat preveč posesivni in egoistični in si partneja dobesedno lastimo. Moj…
Lepo si opisal svoj odnos z ženo in verjamem da jo imaš res rad (čeprav večina komentatorjev tukaj pravi, da imaš rad le sebe). Hotela sem ti samo povedati, da te razumem, mislim, da je mogoče imeti rad več kot eno osebo. Vsaj če si normalen in znaš brzdati svojo posesivnost. Verjamem tudi, da tvoja ljubezen do žene zaradi odnosa z ljubico ni nič manjša. Problematično se mi zdi, da si poročen z žensko, s katero pred poroko oz. na začetku partnerskega odnosa nista dorekla, kakšen ta bo. Torej ji lažeš. Upam, da vsaj ti razmišljaš v smeri, da bi prenesel enako početje svoje žene, torej, da bi se zaljubila in se predajala še komu drugemu (seveda ti ne bi bil oškodovan, ker bi te še naprej imela enako rada).
Zdi pa se mi zelo, zelo neumno, da razmišljaš o ločitvi in novem življenju. Tega ne razumem, res. Tvoj odnos do ljubice postaja (kot ugotavljaš), bolano posesiven, kar ni prav. Tudi ljubica ima problem, če te ima res iskreno rada in te čaka (in verjamem, da je tudi to mogoče). Ampak… saj je vedela, da se spušča v razmerje s poročenim moškim. Kot poročen moški z otroki imaš obveznosti, ki presegajo tvoje (nekoliko) egoistično stremljenje samo za lastno srečo in užitki. Mislim, da je glede prihodnosti ne bi smel slepiti in ji pošteno povedati, da drugačne prihodnosti kot je trenutna situacija, za vaju ni.
Tako mislim in čutim jaz… Upam, da uspeš ‘zbalansirati’. Srečno!

Hočeš ti reči, da po tvoje nekašna ” ljubezen “ do partnerja lahko vključuje brez problema tudi zaljubljenosti v druge ljudi, ljubice in ljubčke, varanje, prikrivanje, laganje, skrivanje, dvojno življenje in podobne skrite in pritlehne dejavnosti? Zanimiva terija. Od kje jo ti to črpaš? Iz une milivojevićeve teorije, kaj ne?

Spet ena od tistih oseb, ki je že osvojila najnovejšo teorijo, da je mogoče “ljubiti” več oseb istočasno in ima to teorijo o “ljubezni ” do večih ljudi uporabljeno kot izgovor za varanje in še druge podučuje o tem, kako se to da strokovno podkovano in utemeljeno počet. Imeti rad več njih istočasno in brzdati svojo posesivnost, dobra kombinacija in zelo pozitivna teorija, ki se je izredno hitro prijela brez marketinških akcij, ni kaj. Tisti, ki jo zvito lansirajo, sami sebi delajo delo, strokovnjaki terapevti svetovalni psihoanalitičarski in vse več je takih, ki so jo že osvojili in ki bodo zato kmalu potrebovali njihovo strokovno pomoč za 60 EUR na uro, da jih terorije spet odvadijo, a ne de, sam ne tega okol govort.

Nobenga problema ni, če a dva partnerja, recimo jima ona in on, oba v zrelih letih jasno in nedvoumno in soglasno drug za drugega podrobno vesta, recimo:
da on “ljubi” v skladu z najnovejšo milivojevićevo teorijo občasno še dve drugi ženski, od tega recimo eno eno rosno mlado dvajsetletnico, ki se šele uči in eno poročeno njegovih let, za katero tudi njen mož ve in se strinja, da poleg njega “ljubi” še tega in je poleg teh dveh zaljubljen še v svojo tajnico, s katero se seveda tudi občasno in soglasno daje dol ;
da ona pa v skladu z isto teorijo še tri druge moške osebke in to, da ne bo prekomplicirano, recimo tri mladce iz ona-on, vse tri stare skupaj blizu 60 let, pri katerih “ljubi” pri vsakemu samo nekaj ali po le eno podrobnost, pri čemer brzda svojo posesivnost, zato si jih ne lasti in jih lahko kadarkoli zamenja…
To je seveda lahko odlično in krepi odnos, če on in ona lahko brzdata svojo posesivnost in družno in zavestno prebavita tako godljo, želim jima dober tek, verjetno obstajajo tudi taki, malo čudni, a povsem v skladu z uno tvojo teroijo od začetka.

Če pa en čez plot skakač “ljubi” drugega čez plot skakača /čez plot skakač se ve, kdo to je in v kakšnem razmerju je, a ne/, seveda hudo na skrivaj, kot se spodobi za skakače, recimo kot skrivači leta 43, oba čez plot skakača svoja partnerja prikrito varata in ju vlečeta za nos v dobri veri, da sta jima neskončno zvesta. To je še vedno čisto navadno varanje, ne glede na to, kako dobro obvaldata svojo posesivnost, a ne in za to početje ni opravičila in izgovora v obliki nobene teorije, obračajte vi besede, kolikor hočete in izmišljajte si izgovore v obliki teorij raznih, da je mogoče istočasno “ljubiti” recimo pri vsakemu nekaj, kar ti glih tisti moment ustreza in dokler ti tisto ustreza. Ne glede na to, če se vam to zazdi čisto normalno, to pač ni čisto normalno, niti vsesplošno sprejemljivo, niti nikoli več ne bo. Kdor to razglaša za ljubezen, nima pojma o ljubezni in dela škodo, kakšno, naj si prebere pa kar v sestavku od paradox, kjer ima vse lepo premešano.

Vaša teorija o “ljubiti” več ljudi istočasno, od katerih si z enim v resni zvezi, z njim poročen ali pa živiš v skupnem gospodinjstvu, ostale imaš pa tako malo za zraven zaradi seksa ali česarkoli drugega, kar ti pri nijih trenutno ustreza in prvi tega sploh ne ve, niti se mu ne sanja o tem, je opis čisto navadnega varanja, ne pa ljubezni, pa brez zamere[/i][/b][/u], milivojevićevićevićevi ljubitelji, pika.

Zlorabljanje raznih dvomljivih terij z dvomljivimi definicijami ljubezni je za namene varanja nedopustno. Čas bi že bil, da se ta ljubezen precizira, ne da si vsakdo izmišlja in po svoje razlaga, kaj to že je.

Eno najbolj znanih in najlepših besedil o ljubezni se nahaja v Svetem pismu v 1. pismu Korinčanom 1Kor 13,1-13, ki ga je napisal apostol Pavel, citiram:
Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi. Ljubezen je potrpežjiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega. Ne želi si krivice, želi pa si resnice. Vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine.

Jaz dodajam, ljubezen ne vključuje varanja v prav nobeni obliki, kar vključuje nezvestobo, to ni ljubezen, ampak nekaj tretjega, amen.

Hotela sem ti samo povedati, da te razumem, mislim, da je mogoče imeti rad več kot eno osebo. Vsaj če si normalen in znaš brzdati svojo posesivnost. Verjamem tudi, da tvoja ljubezen do žene zaradi odnosa z ljubico ni nič manjša. Problematično se mi zdi, da si poročen z žensko, s katero pred poroko oz. na začetku partnerskega odnosa nista dorekla, kakšen ta bo. Torej ji lažeš. Upam, da vsaj ti razmišljaš v smeri, da bi prenesel enako početje svoje žene, torej, da bi se zaljubila in se predajala še komu drugemu (seveda ti ne bi bil oškodovan, ker bi te še naprej imela enako rada).

Pozrdavljeni,

tudi meni se je zgodilo ( se dogaja). Dve leti že imam novo sodelavko. Oba imava partnerja (ona otroka) in več kot očitno je, da sva si naklonjena, od samega začetka. Dolgi tel. pogovori, kavice, nasmehi, pogledi itd… Do nedavnega sem to z lahkoto brzdal, mi je ugajalo vse skupaj, amapk nekaj časa nazaj po službeni fešti, pa se mi je obrnilo vse skupaj na glavo, kaj takega se mi še ni zgosilo.
Par plesov, namigov, alkohol, ampak brez varanja. Od takrat dalje mislim samo na njo, prav ne spim, ne jem, samo razmišljam o njej. Ker vem, da tak ne bo šlo razmišljam o tem, da bi se pogovoril z njo, da prenehava s tem vsem skupaj. Kaj menite je to dobra ideja ali počakam, da se vse skupaj umiri?
Prosim za nasvet, pomoč.
HVALA!!!

Verjetno bi bila tudi tvoja žena lahko takšna kot tvoja ljubica sodelavka, če ne bi imela otrok s teboj, če ji ne bi bilo potrebno skrbeti za gospodinjstvo, za otroke…..

Lahko tvoji ljubici, ki je svobodna. In tebi, da si spedinan, sit, opran in zlikan. Očitno oba z ljubico nimata nobenih obveznosti, zato pa se lahko igrata z ognjem in se gresta zaljubljenost.

Si ženi kdaj pomagal? Če nisi, ji je zato vse padlo dol in nima želje po spolnosti, ali pa nisi znal najti erotične boginje v njej. Zamili se, morda pa vseeno ni vse njena krivda.

Njegova žena bi bila takšna kot sodelavka (o še boljša! ;), če bi njej namenjal toliko misli, kot jih sedaj sodelavki, če bi se z njo tako “lepo” pogovarjal, ji namenil nasmeh, pogled, kavico, kak sms…itd.
Ker pa njo “že pozna” si ob njej ne dela utvar, kot si jih ob sodelavki, in jo zanemarja?

Domišljija je lepša od realnosti 😉
Nehaj si domišljat in poglej realno kaj počneš sebi in svojim. Pogovori se prvo z ženo, ne s sodelavko, ker tudi ona je nekje v oblakih, v (lepem) domišljijskem svetu…. vaju lahko “odnese”…. predaleč 😉

Spoštovani “Miško 1234”,

glede na vaše besed je razvidno da ste se že skoraj odločili da ne želite biti kolegico iz službe in da ste se odločili da se »vrnete« k svoji partnerici. Mislim predvsem na miselno vrnitev, da najbrž želite biti »tukaj in zdaj« in ne sanjati o kolegici. To kar se vam dogaja je obdobje zaljubljenosti, ko posameznik nima realne slike o drugi, novi osebi, saj je še ne poznata dovolj dobro. V takšni situaciji si posameznik ustvari idealno sliko o drugem (kakršne o stalnem partnerju nima) in je to razlog za tako veliko željo za drugim.

Trenutno ste (zaradi tega ker vam je všeč kolegica) najbrž še vedno v skušnjavi – kaj narediti, kako se vesti? Skušnjava pa je situacija odločanja in izbire. Od vas je odvisno kako se boste odločili in kaj oz. koga boste izbrali kot bolj pomembnega.

Glede vprašanja ali se morate pomeniti z vašo kolegico, menim, da niti ni treba. Tudi brez pogovora ji lahko daste vedeti, da si ne želite njene čustvene bližine. Potrebna je le odločitev z vaše strani. Ne čakajte na njeno pomoč, saj je najbrž niti ne bo. V primeru da ne želite več imeti z njo kontakta na osebni ravni, saj je razvidno da prav to vodi v vaše trpljenje, vam svetujem da se distancirate od kolegice. Vodita le poslovne pogovore takrat ko so res potrebni in nič več, nobenih telefonskih pogovorov, sms-ov, kavic ipd. Če vam uspe to speljati, boste opazili razliko v vašem počutju že čez krajši čas.

Vprašajte se tudi ali ste zadovoljni z odnosom z vašo stalno partnerico. Zakaj vas to sprašujem. Predvsem zato, ker ljudje iščejo nove možnosti (tudi nevede) takrat, ko niso več zadovoljni. Če niste dovolj zadovoljni z vajino zvezo se vprašajte kaj lahko naredite za izboljšanje le te in ali želite delati na tem.

Če želite delati na izboljšanju odnosa z vašo partnerico, vam svetujem, da to kar se vam pravkar dogaja dojamete prav kot priložnost za razvoj in izboljšanje vajine sedanje zveze. Vzemite to kot izziv za vajino boljšo prihodnost. To kar vse vam dogaja je lahko »alarm«, da sta delno zapustila vajino zvezo in da lahko trenutno dogajanje dojamete kot priložnost, da se ponovno posvetite vajini zvezi. Premislite kaj lahko storita, da izboljšata vajino zvezo, da »poživita« vajin odnos in da najdeta tisto kar vam najbrž manjka. Seveda je metuljčkov in mravljincev v dolgotrajajoči zvezi bolj malo ali pa jih sploh ni, a to ne pomeni da ni ljubezni, spolne privlačnosti in kvalitetne spolnosti. Za le te se je v zvezi treba le bolj potruditi. In vedite – stvari so trenutno v vaših rokah, saj ste uvideli da tako ne bo šlo več naprej

Želim vam, da najdete rešitev za vaju, ter da skupaj gradita in izboljšujeta vajin odnos.

Lepo vas pozdravljam,

»ne vem zakaj toliko obsojanja, če bi pa tole pisala ženska, bi ji pa vsi svetovali, da se hitro loči.
Marsikatera ženska ima v glavi predvsem to, da se mora poročit, imet otroke, hišo, pospravljeno, pa seveda moža, ki sodi na to slikco. Ko je dobila otroke, si ti svoje izpolnil in sedaj si nujno zlo. Ne mara te, zato tudi že toliko časa kao ne opazi, da imaš ljubico.
Sediš na dveh stolih. Naredi kar hočeš, moj občutek pravi, da se boš slej ko prej ločil.
Jaz te razumem. V vajinih letih, sem za vsako ceno reševala zakon. Z možem nisva skakala čez plot. Trudila sva se na vse pretege najti nekaj kar sploh ni obstojalo. 25 let sem porabila, da sem si priznala, da to ni to. Moža nisem nikoli ljubila. Sploh nisem vedela kaj je ljubezen. Z ekonomskega in socialnega stališča sva vedno in še funkcionirava kot sanjska ekipa. Ampak, v postelji padejo vse maske. Moje srce ima stalni ljubimec. Ob njem se počutim ravno tako kot tvoja ljubica ob tebi. Ker sem bistveno starejša od tebe, znam bolj ločiti realnost od trenutkov z ljubimcem. Nekako se uspem izklopiti do naslednjega srečanja. Meni je čas potekel, tebi še ni.
Če bi v tvojih letih imela pamet mojih sedanjih let, se ločim. Otroci in žena bodo nekoč razumeli, sodelavcev to ne sme brigati.«

Se strinjam z zgoraj navedenim. Dodajam razlago za varanje. Najprej se je potrebno zavedat, da v času nosečnosti, še bolj pa po porodu trpijo ženske. Marsikatera ima depresijo že v nosečnosti. Marsikatera ima prilagoditveno motnjo (zanositev in prihod novega člana družine ji predstavlja breme) in v sebi zelo trpi. Marsikatera ženska je čustveno neodrasla (nedozorela), to so pogosto očetove punčke (očetje nimajo interesa da njihova hči čustveno odraste-tu gre za čustveno zlorabo). Čustvena zloraba, ki jo ženska prinese v sekundarno družino ne naredi nič dobrega. Največkrat čustveno zlorabljena ženska zlorabi svojo najintimnejšo bližino (moža in otroke). Kako to naredi? Ja kar podzavestno, saj se tega marsikatera ženska ne zaveda.
Ko ženska enkrat rodi, je stravmirana (vsaj tista, ki ni kos materinstvu) in se počuti nemočno. Depresijo seveda skriva v sebi, vendar melanhonično vzdušje pa nezavedno prenaša na moža. Mož trpi in se trudi na vse pretege. Saj je še vedno zaljubljen v svojo ženo (zaljubljenost v povprečju traja 3 leta, prve zanositve so pogosto v tem obdobju).
Kaj mislite katero zdravilo je najboljši antidepresiv? Varanje seveda, pa še brez stranskih učinkov je. Ko je seks z možem premalo, je potrebnega še več adrenalina, kar se doseže z zakonskim hazardiranjem-beri varanjem. Ko žena pride domov z zmenka z ljubimcem, mož nehote, nazavedno začuti, da ima žena premešane hormone in da ima več sproščenega adrenalina kot običajno. Opazi, da je žena nekoliko v oblakih, da je z mislimi drugje (zasanjana-beri zadrogirana od zakonskega hazarda) in da ima dodan poseben vonj (vonj posušenega potu ljubimca), ki ga žena sama (če ni v stiku z ljubimcem) ne premore. Vse to nehote podzavestno mož posrka vase. V njem se na tej osnovi prične kuhat zamera, ki se je ne zaveda. Lahko si reče: »slutim da ima moja žena ljubimca«, vendar dokazov za obsojanje nima. Če je pa mož bolj čuteč in čustveno močno navezan na svojo ženo, bo takrat, tisti trenutek ko ga bo žena varala v trebuhu (iz kjer izhaja vez) začutil bolečine.
Če pa ima mož intuicijo, bo pogledal na računalnik, katere spletne strani obiskuje njegova žena in ugotovil presenetljive stvari. Jaz sem ugotovil, da moja žena redno obiskuje: http://www.urgenca.com/
To je mdr. portal, za vezane, ki jih mika skok čez plot. Na ta način lahko sledite razmišljanju svoje žene. Različne raziskave razkrivajo, da med 48% in 63% ljudi vara svoje partnerje. Redki imajo odprt odnos, mnogi pa zaradi različnih razlogov prevarajo partnerja. Ker pa ne moremo mimo zakona narave ki pravi: Narava teži k ravnovesju, se vse izravna. Če ni ravnovesja, je vpitje, vojna, teror med partnerjema. Ko se vzpostavi ravnovesje-beri ko varata oba, se stanje umiri. Saj se nekateri upirajo proti naravi, vendar pride pa do ločitve. Na vsak način se stvari uredijo. Tudi pri Klovnu se bodo.

Ko varata oba, se stvari ne uredijo, le zakomplicirajo se, ker drug drugega držita za goltanec. Ravnovesje je samo v tem, da sta si enaka, ker oba varata, v ničemer drugem. Ob dvakratnem varanju pa se na tak način stavri ne uredijo. Ne bodo se ne pri tebi, ne pri Klovnu.

Zato pa danes druzba razpada! Ni vrednot, je sama sebicnost, vsakdo gleda le nase in gre cez vse, da le zadovolji svoje in samo svoje potrebe. A zal se mu vse vrne od isto mislecih in sebicnih ljudi, ki prevladujejo. Zacaran krog. Nihce ni vec srecen, vse gre pocasi navzdol zaradi takih ljudi. Zal!

Zelo se strinjam s tem, kar je napisala Pandora1. Sem moški. Klovn, ni vredno reskirati dtružinskega življenja, otrok, žene, za seks.

Ko varata oba, se stvari ne uredijo, le zakomplicirajo se, ker drug drugega držita za goltanec. Ravnovesje je samo v tem, da sta si enaka, ker oba varata, v ničemer drugem. Ob dvakratnem varanju pa se na tak način stavri ne uredijo. Ne bodo se ne pri tebi, ne pri Klovnu.[/quote]

Naj pripomnim nezvesti ženi, ki odgovarja frenky-u 39, da bi se morala glede na poimenovanje obnašati skladno s svojim vzdevkom. Če nezvesta žena pomeni, da vara moža, zakaj moralizira moškim, da se ne sme varat? Tudi jaz svojemu možu moraliziram, da ni prav, da se ljudje varajo i da ga ne bi nikol prevarala, hkrati ga pa varam. Ironija, kajne?
V nas ženskah je, da si na skrivaj privoščimo, svoje može pa zatiramo, jim moraliziramo, dopovedujemo pravljice o zvestobi, ki jim možje nasedajo. To pomeni, da smo skrajno sebične in trdosrčne. Vsak, ki ni naš mož in nam pomežikne nam več pomeni kot mož in je več vreden v naših očeh kot mož. Vedno je bil tuj (prepovedan) sadež slajši in vedno bo, pa če si priznamo ali ne!

Ko varata oba, se stvari ne uredijo, le zakomplicirajo se, ker drug drugega držita za goltanec. Ravnovesje je samo v tem, da sta si enaka, ker oba varata, v ničemer drugem. Ob dvakratnem varanju pa se na tak način stavri ne uredijo. Ne bodo se ne pri tebi, ne pri Klovnu.[/quote]

Naj pripomnim nezvesti ženi, ki odgovarja frenky-u 39, da bi se morala glede na poimenovanje obnašati skladno s svojim vzdevkom. Če nezvesta žena pomeni, da vara moža, zakaj moralizira moškim, da se ne sme varat? Tudi jaz svojemu možu moraliziram, da ni prav, da se ljudje varajo i da ga ne bi nikol prevarala, hkrati ga pa varam. Ironija, kajne?
V nas ženskah je, da si na skrivaj privoščimo, svoje može pa zatiramo, jim moraliziramo, dopovedujemo pravljice o zvestobi, ki jim možje nasedajo. To pomeni, da smo skrajno sebične in trdosrčne. Vsak, ki ni naš mož in nam pomežikne nam več pomeni kot mož in je več vreden v naših očeh kot mož. Vedno je bil tuj (prepovedan) sadež slajši in vedno bo, pa če si priznamo ali ne![/quote]

žena optimistka, če ti svojemu možu moraliziraš, da ni prav, da se ljudje varajo i da ga ne bi nikol prevarala, hkrati pa ga varaš, je res ironija, kajne?

Ampak, to še ne pomeni, da je tudi nezvesta žena, ki odgovarja frenky-u 39 prav taka, kot si ti domišljaš in predstavljaš. Res se bi dalo sklepati, glede na poimenovanje, da je nezvesta in če je nezvesta, bi pomenilo, da vara moža in da zaradi tega ne bi smela moralizirati moškim, da se ne sme varati. Vendar, kaj če sploh ni nezvesta in kaj če sploh ni žena, niti ženska, na to nisi pomislila?

Vem, ker sporočila, ki te je zbodlo, ni napisala ženska, niti ga ni napisal nekdo, ki bi bil nezvest. Le nick je slučajno tak, kakršn pač je in si zagrabila vabo in pokazala, kaj ti si.

Sporočilo doseglo tebe in iz tebe izvabilo tisto najslabše možno, ki je lahko v človeku, recimo v ženski, ker ni rečeno, da si ženska, četudi si žena optimistka. To je pač forum in vsakdo je lahko kdorkoli. Torej, v tebi, ki sebe imenuješ žena optimistka, je je vse tisto najslabše možno, kar je lahko najslabšega v človeku, navedla si vse tole:

da si na skrivaj privoščiš, svojega moža pa zatiraš, mu moraliziraš, dopoveduješ pravljice o zvestobi, ki jim mož naseda… To pomeni, da si skrajno sebična in trdosrčna. Vsak, ki ni tvoj mož in ti pomežikne, ti več pomeni kot mož in je več vreden v tvojih očeh kot mož. Vedno ti je bil tuj (prepovedan) sadež slajši in vedno bo, pa če si priznaš ali ne!

Skratka, si res čudovit in ne prav pogost primerek do skrajnosti pokvarjene ženske, ki se potika po svetu. Povej, kdo si, da se te lahko ljudje ognejo. Zato govori predvsem zase in ne posplošuj svoje izprijenosti na vse žene tega sveta. Niso vse tako do skrajnosti izprijene, kot si ti. Četudi pa bi bila ti moški, bi iz tebe govorilo isto zlo, ker si pač tak človek, izprijen in pokvarjen… V tebi je zlo, pa če si priznaš ali ne!

Odgovor ženi optimistki:
Najprej govori v svojem imenu in nikakor ne v imenu vseh žensk.
Zato ker:
1. nismo VSE ženske lajdre
2. nekatere se imamo preveč rade, da bi bile DRUGE, po možnosti še celo življenje
3. nimamo VSE ženske tako nizke samopodobe, da bi se valjale po tujih zakonskih posteljah v kateri se je še pred nekaj časa tvoj vsemogočni ljubimec z užitkom dajal dol s svojo ženo
4. se nekatere ženske cenimo in smo iskrene in srečne, zvečer z lahkoto in mirom zaspimo, čez dan pa vsakemu lahko pogledamo v oči
5. prepovedan sadež je samo videti najslajši, na koncu je vedno najbolj KISEL!
6. želim ti vse dobro, da se najdeš, se začneš imeti rada in Marinec bi rekel: začneš uporabljati Loreal!

Jaz sem se ob branju tega naravnost zgrozila…

Ker se ti tako obnašaš, smo vse ženske zapovrstjo takšne??

Jaz sem svobodna duša, zvestoba mi ni ravno pisana na kožo, rada imam oboževalce, vedno me mikajo drugi sadeži. Vendar nikoli, res nikoli v svojem življenju nisem (po)mislila, da je katerikoli tip, ki mi pomežikne, vreden več in mi pomeni več kot moj mož. Eno so lastne značajske lastnosti (včasih morda celo hibe…), vendar drugo je potem realno življenje. In tista, ki ne zna ločit sladkih besed, lepega videza, izjemnih intelektualnih sposobnosti ali česarkoli drugega, kar ima tuj sadež, od realnosti vsakdanjega življenja (ki ga živi z možem), se mi milo rečeno smili. Razen seveda če ji mož res ne pomeni veliko ali če so ji čustva do tujega sadeža popolnoma odnesla tla izpod nog.

Klovn
Mene pa zanima kako si se po letu dni odločil?
Si zapustil ženo in otroke ter odšel k ljubici ali si z ljubico naredil konec, ter se posvetil družini?
Ali pa se morda ni nič spremenilo in sediš na dveh stolih?

Ljubica verjetno ve za tvojo družino. Kaj pa tvoja družina? A vedo za tvojo ljubico?

🙂 Vsak sam ve kako in kaj bo počel , zato moraliziranja ne podpiram. Sami smo svoje sreče ali usode kovač….ne?
Jaz sem varala bivše ga moža, a sem imela preveč slabo vest, zato sem ga zapustila in zaživela z ljubimcem….po n-letih skupnega življenja, si ne predstavljam, da bi pogledala za drugim moškim, ker me on še vedno v vsem zadovoljuhje 100%. Torej, sem se pravilno odločila, navkljub raznim moraliziranjem ljudi, ki nimajo pojma o mojen-najinem življenju…..usta jim zapreva s tem, da sva srečna in to se nama vidi na obrazu…..bilo je težko, bile so solze in bili so občutki krivde, a sva uspela….in zato lahko samo iz lastnih izkušenj povem – če varate in mislite, da je to tisto, kar ste iskali….pustite partnerja, ne natikajte mu rogov, zašivita vsak svoje življenje , ki bo bolj srečno….če je to res TO. Če pa ni, potem pa poiščite pri sebi razlog za varanje…..
Midva sva ga in sva tik pred poroko….tiho, intimno, samo najino….:)