@neka žena

se podpišem, najboljši odgovor med vsemi!!

Bedak … upam, da te žena da na čevelj …

Dragi “srečnik” in “alfa samec”

zavidam ti iz vsega srca tvojo srečo. Si dobro situiran, imaš ženo in dva otroka pa še ljubico povrh.

Ti pa polagam na tvojo “kosmato” vest in dušo:

Pomisli kakšno razdejanje bosta doživela otroka, če odpeketaš z ljubico s katero imaš bombastični seks?
Žal nisi navedel kolikšna je razlika v letih med teboj in ljubico?

Jaz osebno mislim, da nobena ljubica ni vredna, da zaradi nje izgubiš družino.

Verjetno se ne želiš uvrstiti v vrsto “čebeljih trotov”,
ki letajo od cveta do cveta, ker taki običajno dokaj klavrno živijo,
ko pride zimski čas in jesen življenja.

Menim, da se prav vsakemu poročenemu kaj podobnega zgodi v življenju; da ko ima družino dobi skomine po novem adrenalinu in lovu… kar je čisto naravno.
Paziti je treba samo, da se lov ne spremeni v čisto nočno moro in popolni kaos osebnega življenja…

Morda ti po več letih postane monotono z ženo; a za ljubezen se je treba truditi ves čas in ne samo do poroke.

Lepo pospravi vse čudovite spomine v svoje male možgane in prekini zvezo.
Bolelo in skelelo bo in žal ti bo več mesecev, a čez par let, ko se boš “streznil” boš ugotovil, da si ravnal prav.

Srečo in pamet v roke.

Vsi pari ki imajo skupaj otroke bi se morali zavedati, da se ob rojstvu otroka partnerja med seboj oddaljita. To je naravno in če partnerja to razumeta, bosta znala s tem ravnat. Po rojstvu otroka en drugemu nista več najpomembnejša, ker bo otrok zanju najpomembnejši. Predvsem moški se znajo takrat oddaljit od partnerke, zato, ker se ne čutijo več tako pomembne in vključene kot v času pred otrokom. Zato je ključnega pomena, da partnerka vključi partnerja pri vzgoji in skrbi za otroka-ČIMBOLJ!!!. Prav boli me, ko vidim, da novodobne mamice delajo iste napake kot naše mame in vzgajajo sinove(pa tudi že hčere) v infantilne moške, ki niso sposobni skrbeti niti za sebe, kaj šele za družino. Večkrat krivimo moške za nekatere stvari, ne pogledamo pa svojih napak kaj delamo narobe. Če bi ženska takoj zapustila moškega ki jo vara in če bi to naredila prav vsaka ženska, verjamem da bi zmanjšali varanje nasplošno, ker si moški potem niti ne bi dovolili tega v tolikšnem obsegu početi. Že res da so po naravi bolj sebični in podvrženi varanju(zaj se bojo eni zbunli zarad tega), ampak tak pač je, ampak to še ne pomeni da ne moremo ženske z drugačnim pristopom vsaj zajezit teh oblik nespoštovanj, če ne odpravit.

ŽENSKE, VZGAJAJTE SVOJE SINOVE V TAKŠNE MOŠKE, KAKRŠNE STE SI SAME VEDNO ŽELELE DA BI JIH IMELE KOT PARTNERJA (OZ. BODOČEGA OČETA VAŠIH OTROK). Za dosego tega pa je najpomembneje da naučite sina spoštovanja do žensk. To pa lahko dosežete EDINO s tem, da najprej spoštujete SAME SEBE!!!!

Prej je ena oseba napisala komentar, da……”ga je ljubila bolj kot sebe”…. ” pa jo je varal”. Meni je to kr logično. Če nimaš sam sebe dovolj rad, te še drugi ne bo imel. Očitno je tudi on imel rajši sebe kot njo. Drugače je starš-otrok—tu je ljubezen brezpogojna in večina staršev bi resnično umrla za otroke, če bi bilo potrebno.

spoštovani,

prebrala sem uvodno sporočilo ter preletela nekaj identičnih odgovorov.

moje izkušnje z ženskami so sledeče. takoj, ko rodijo enega do dva otroka, moškega seksualno odstavijo, v službah so popolnoma nemotivirane (po zaslugi svojih partnerjev, jim za eksistenco ni potrebno več skrbeti), konstanto jamrajo in v pogovorih s svojimi kolegicami ponižujejo svoje može (kar je kratkomalo – ogabno), svoj obstoj zminimizirajo na interesne dejavnostii svojih otrok. v skrajnih primerih seveda se postrižejo, zredijo za deset kil, in imajo slabo trajno. ampak ta trend se je zadnje čase k sreči zaustavil.

vsak zdrav moški (menim da edino nezdravi vztrajajo v tem terorju) bi si poiskal alternativo, in si tudi jo. malce se zamislite drage prevzetne dame, in skušajte v sebi poiskati delček krivde za razpadli zakon. tistih, ki dejansko odidejo, je zanemarljivo malo. vsak moški brani svoj teritorij do zadnjega.

in mimogrede – argument , ki ga eni kot neko mantro neprestano ponavljate. otroci. otrok čuti kakšen je dejanski odnos med staršema (hladen, brez čustev), pa ne glede na to, kako se pretvarjata. zanj je kvečjemu bolje, da se to konča, in da ne prevzame takšnega vzorca v svoje odraslo življenje.

ženska

Končno glas razuma :-)))) IN celo ženska je, sem šokirana 🙂

Sem noseča in srčno upam, da se ne bom po porodu spremenila v obsesivno žensko ki na svetu vidi še samo otroka in nič drugega. Prijateljice so namreč postale bolestno obsedene s svojimi otroci (spremenijo celo svoje ime na FB-ju tako da vanj vključijo še ime otroka, vsi beremo vsak korak teh otrok, potem razni izpadi otrok xy ljubim te, odševanje mesecev starosti otrok, nenehni zapisi na zidu FB-ja o pomembnosti mamic npr. mamica te je nosila pod srcem 9 mesecev, mamica to, mamica ono….itd.)…. zdi se kot da moški potem ne obstajajo več, dobri so le do takrat da otroka naredijo (ker pač same ne zmorejo)…………… Tako da se sploh ne čudim čemu toliko propadlih zvez.

Sama sem mojemu rekla, da če se spremenim v “tako pošast” da mu podpišem da me lahko parkrat okoli glave useka, da se skuliram.

Ja kaj ne poveš draga “forum razočaranih gospodinj(cev).”
Očitno si ena izmed množice sodobnih vase zagledanih in zvišenih lepotičk, katerim je edini cilj v življenju izgledati čim bolj fajn in čim bolj sexi brez grama dodatne maščobe.

Ne vem no kaj ti daje pravico soditi ženske po zunanjem izgledu.
Takšne ženske kot si jih ti opisala, torej po tvoje nimajo nobene možnosti, da si zaslužijo partnerja in tebi je celo samoumevno in logično, da jih mož vara. Pa daj no.

Si ti sploh predstavljaš koliko dela in koliko opravkov ima takšna ženska iz dneva v dan (otroci, služba, dom), da je oprano, zlikano, skuhano, pospravljeno, ukvarjanje z otroci, v službi korektno opravljeno delo in še množica drugih drobnih vsakodnevnih opravkov.
Povečini pa je tako, da ima partnerja z dvema levima rokama, ki po vrhu vsega čaka, da ga bo stregla in ne zna ničesar narediti, za nameček pa še potem takšen usrane vara. Pa te ženske si zaslužijo vso priznanje in poklon.
Kaj so tukaj sploh pomembne neke kile, pač deset gor ali dol to pa res pri celi zgodbi ni pomembno. A ti misliš, da moški imajo radi samo suhice? Se pa krepko motiš, veš.

Vidim, da nagovarjaš “zdrave” moške, tudi to je nekaj novega. Kaj točno misliš s tem zdravi moški. Kaj so to mogoče moški ala “mačoti deklaracija”, takšni vase zagledani in egoistični tipi kot si ti ter si iščejo takšne brezhibne krasotice kot si ti.

Oprosti, ne morem, da ti ne bi napisala to kar verjetno veš že sam. Če imaš probleme v zakonu, jih rešuj znotraj zakona in ne zunaj. Ne vem, če se zavedaš, kakšno škodo pravzaprav delaš sebi in svojemu zdravju. Dokazano je, da ljudje ki varajo, živijo zelo rizično in statistično gledano tudi prej umrejo (srčno-žilne bolezni, možganska kap…)

No pa če vse to odmisliš, a si kdaj pomislil, da zakonska skupnost nista samo vidva, da so v tej skupnosti tudi otroci, ki si jim kot oče dolžan nudit otroštvo, ki bo varno, toplo, lepo, trdno in naredit vse, da jim to ni odvzeto. In ti bi zaradi ene priležnice, ki “rada da” uničil sanje svojih otrok in jim povzročil travme, ki jih bodo spremljale celo življenje?

Ne zagovarjam, da morata dva ostati skupaj za vsako ceno in na silo. Vendar, kot sam pišeš ste lepa družina. In govoriš, da se nihče ne vpraša po vzroku. Hočeš opravičit svojo prešuštvo in preložit odgovornost na drugega. Samo oprosti in si zapomni: VEDNO JE KRIV TISTI, KI VARA IN NIKOLI PREVARANI. Odrasli in zreli ljudje rešujejo svoje težave na drugačen način. Če nisi zadovoljen v zakonu, se vsedi in svoji partnerki povej v oči, kaj te muči. In se potem odločita, ali bosta nadaljevala ali se bosta razšla. Tako se rešujejo stvari in tako delujejo zadeve. To naredi osebo človeka in ne izdaja svoje družine.

Mislim, da si strašno velik egoist in zelo pokvarjen človek, Kako lahko pogledaš svoji družini v oči?

V življenju sem videla že veliko podobnih primerov, strtih src. Lahko ti povem, da pa je skoraj v vsakem primeru potegnil kratko prešuštnik. Tako namreč delujejo zakoni narave. Danes misliš, da si bog, kralj…, jutri se niko i ništa.

ma kaj a tvoj poročeni ljubimec noče zapustiti svoje zanemarjene in tečne žene.
Kolikor jaz gledam naokoli, so ženske kar lepo urejene, medtem, ko dedcem takoj ko nehajo rast lasje, toliko bolj zrastejo trebuhi.
še najbolj neverjetno pa je, da varajo najbolj tisti moški, ki imajo najbolj urejene in lepe žene. Včasih me je to čudilo, sedaj pa si razlagam, da so to najbrž ljudje, ki od nekdaj vidijo samo zunanjost in zunanje dražljaje, zato se hitro naveličajo. globine pa tako ali tako niso sposobni.

In ko se to konča, otrok tega vzorca, ki je, “takoj, ko zagusti, stisni rit in pobegni drugam”, ne prevzame v odraslo življenje, če odštejemo, da mu to oblikuje v njegovi duši hudo travmo, bolečinsko jedro, ki ga nosi s sabo vse življenje?

Kaj je bolje, problem rešiti ali pobegniti?

Edino naravno je, da otroka postaviš na prvo mesto, sicer ne more preživet. Pač eni to delajo bolj osladno kot drugi, dejstvo pa ostaja, da se boš po porodu spremenila v “tako pošast”. Ali pa si boš ti nemara recimo mrtvo hladno lakirala nohte na nogah ali likala srajco tvojemu, medtem ko se bo dojenček drl na vse grlo, ker bo lačen ali utrujen ali pokakan ali imel krče ali karkoli pač že muči dojenčke?
In kakorkoli se nekateri že skušajo pretvarjati, da ni tako, ampak starši se hočeš nočeš prilagajamo otrokom, in to leta in leta in leta. En strašno banalen primer – dopust. Vzamemo ga med otrokovimi počitnicami in pri izbiri destinacije razmišljamo o tem, ali je primerna za otroka.

Joj, kako sovražim dolgovezenje. Bi lahko kratko in jedrnato, prosim?!

Klovn, samo eno vprašanjce: kako kaj otroci, vidiš pri njih kakšne posebne darove in talente, katere pravljice imata najraje, katere dejavnosti ju zanimajo, si opazil kakšne lepe lastnosti, ki te spominjajo nate ali na ženo ali na katero od babic ali dedkov, imata rada glasbo, katere pesmice pojete v avtu, katere živali so jima v Živalskem najbolj pri srcu, katera igrala na igrišču, ste že bili v Minimundusu?

In žena, kolikokrat na leto imata romantično večerjo (ki se zavleče do jutra)? Kdaj sta si ogledala v lepi toaleti kaj sproščujočega? Kako izkoristita prosti čas in se skupaj ukvarjata z otrokoma?

Vse ostalo je eno hormonsko preganjanje in izpolnjevanje neizživete fantazije. Bistvo si spregledal.

Zakaj pa ne odideš od takšnega partnerja, če te tlači na tla? Daj si možnost za srečo.

Seveda je postavljanje otroka na prvo mesto topogledno jasno in bi to moralo biti vsakemu. Problem je pri tistih, ki čustveno bežijo od partnerja k otroku in to opravičujejo s postavljanjem na prvo mesto, kar je popolnoma isto kot bežanje v delo, hobije in tudi varanje.

Seveda je postavljanje otroka na prvo mesto topogledno jasno in bi to moralo biti vsakemu. Problem je pri tistih, ki čustveno bežijo od partnerja k otroku in to opravičujejo s postavljanjem na prvo mesto, kar je popolnoma isto kot bežanje v delo, hobije in tudi varanje.[/quote]

Strinjam se z ločevalko, ki pravi, da mati otroke postavi na prvo mesto. Hote? Zdi se mi, da bolj nagonsko in nekaj časa je materina seksualnost zelo umirjena ali pa začasno kar izgine, torej pozabi biti ženska. Toda to še ne pomeni, da tako mora biti. Običajno bi se moral mož bolj potruditi, ne le s tem, da ji asistira in igra vlogo očeta. Vsaj v prvem letu očetje največkrat ne vidijo pravega smisla v otroku, razen buc, buc, buc in težko razumejo žene, ki vzhičeno blažene vzdihujejo ob vsakem otrokovem smehljaju, gibu, pogledu. Še manj razumejo, kako lahko neko bitje tako prevzame ženino bit, da ugasne kot ženska. Potem s po nekaj poskusih umaknejo in drvijo v svoj svet egoizma, ki pa v času hormonske ekspanzije pri moških, nikakor ni majhen!

Moški, ki odpre kakšno knjigo, bi moral vedeti, da je njegova naloga, da prebudi v svoji ženi žensko. Mamice, sploh današnje dobe, se tako hudičevo otepajo varstva otrok pri babicah in si ne vzamejo časa zase. Čemu takšno samodokazovanje? Otroci celo do šole in še dalje spijo v zakonskih posteljah,da bi ne bili deležni stresa, če se ponoči zbudijo sami…in uničujejo partnersko življenje. Praktično sta starša lahko moški in ženska samo še v postelji, le tam se še najde čas za njiju.
Skozi moje oči, bo pravi dedec vzpostavil tak red, da bo imela žena tudi nekaj trenutkov za sprostitev, otrok bo spal v svoji postelji, vsak drug vikend pa naj si starša vzameta čas le zase, babicam in dedkom pa naredita veselje z vnučki.

Pametna babica 🙂

Seveda je postavljanje otroka na prvo mesto topogledno jasno in bi to moralo biti vsakemu. Problem je pri tistih, ki čustveno bežijo od partnerja k otroku in to opravičujejo s postavljanjem na prvo mesto, kar je popolnoma isto kot bežanje v delo, hobije in tudi varanje.[/quote]

Problem je, ker zelo veliko moških otroka ni sposobno postaviti na prvo mesto, ampak pričakujejo, da bodo to še vedno oni. Ne prilagodijo svojega življenja niti otroku niti ženi-mamici, ampak tako kot prej samo sebi, jaz, moj ego. To pa ne gre. Po rojstvu otroka ni tako, da se paru preprosto pridruži še nekdo, ampak se spremeni tudi njuna medsebojna relacija. Pri zrelih ljudeh se poglobi, pri tistih, ki so se z odločitvijo za otroka očitno prenaglili, pa spremeni – običajno neugodno.

Tessa, ti dam deloma prav, ampak toliko zahtev, pravil, priporočil, kot jih danes postavljajo mamicam od spočetja dalje, je sposobna prefiltrirati samo zrela, samozavestna ženska, marsikatero pa kar spodnese, ker hoče narediti vse prav in vse po pravilih. Kot da vse medicinske sestre, babice, pediatri in pediatrinje, vzgojiteljice, psihologi, psihologinje pri svojih otrocih niso naredili niti ene same samcate napakice. Tak vtis zbujajo! In potem se zdi, da je vse, kar je manj, popolnoma nezadostno.

ah dej no. ne vem od kod fama, da ko ženska rodi, da ji ni več do seksa. Še bolj ji je, samo če nima enga krumpeljna doma, druga varianta pa je, da tega moškega v resnici ne mara, in sedaj komaj čaka, da se ga znebi. pa tudi vsi moški niso krumpeljni, da ne bi imeli nobenih čustev do svojih otrok. So tudi taki, nekaj pa je res takih, da vidijo le sebe, samo takih nobena ženska ne bo spremenila. Najbolje se jim je ognit.
Pa otroci vsakih 14 dni k starim staršem – veš eni nimajo te možnosti, da bi otroke podturavali starim staršem kar po tekočem traku.

@tessa

Zdaj, res ne bi želel verjet doktrini starih cerkvenih očancev, ki so znanstveno dokazovali, da so ženske pravzaprav neka nižja človeška vrsta, ampak ko se omenja posledice delovanja hormonov iz katerega, reve, same in brez tapravega dedca ne morejo ven, me žal spomni točno na to. Hormoni imajo vpliv tako pri moških kot pri ženskah, le da se ti vplivi odražajo drugače in ne nazadnje, če se že gremo neko enakopravnost, potem bodimo glede tega enako (ne)tolerantni do obeh spolov in ne glede za kakšne simptome delovanja gre. Ampak dobro, mislim, da si ti med zadnjimi, ki bi ti lahko očital topogledno pristranskost, jih je pa tu precej prisotnih, ki bi trdile nekaj podobnega, torej od moškega pričakovale, da bo krotil tako njene kot lastne hormone.

»Pravi dedci« hmmm, ja res se zdi, da pravih dedcev, ki znajo vzpostaviti red ni več v današnjih časih. Ampak veš, mislim da je bilo včasih biti mnogo lažje »pravi dedec«, kajti biti to mu je najbolj omogočala ekonomska odvisnost in brezpravnost ženske. Če pa že sam ni naredil reda pri teh rečeh, so mu pa mati pomagali tako, da so tamlado nagnali na polje delat že tretji dan po porodu (uh, zgleda med Slovenci že v zgodovini ni bila redkost, da je imela »baba« ta zadnjo besedo).

No, roko na srce, niti slučajno ne bi želel biti tak »taprav dedec«. Take vrste, kot ga sama opisuješ pa seveda. Ampak predpogoj, da bi se kaj spremenilo pa je, da se tudi gosp(odičn)a vsaj zavedo, da z njenim ravnanjem ni nekaj najbolj v redu, tako v odnosu do moža kot do otroka. V primeru, ko ni tako, potem bi pomagal kvečjemu moj drugi odstavek (kar je nesprejmljivo) ali odhod (kar pa se ponavadi spet vzame kot izkaz grdega moškega egoizma). Kakorkoli že, prepričan sem, da lahko vsak malo kontrolira svoje hormončke in zato mislim, da ti tudi v primeru otroka velikokrat služijo za izgovor bolj kot ne in strinjam se z ločevalko, ki pravi:

Problem se res največkrat pojavi tu, ne samo zaradi prenagljene odločitve (če je prenagljena pri obeh, je še nekaj upanja). Problem so morda predvsem izsiljene odločitve.

Da se razumemo – ne govorimo o situaciji, ki traja nekaj tednov ali mesecev. Govorimo o (»materinskem«) občutku, ki traja in traja.

Pravzaprav je tvoj prispevek eno samo lapanje, brez utemeljenosti. Upam, da si bila ti po porodu živahna ženička v veselje možu, si bila pa bolj izjema kot pravilo. vzemi na znanje!

Moram pa pokomentirat tole: da si starša vzameta kakšen dan v mesecu, ki vključuje tudi noč zase, je to njuna pravica, seveda, če to možnost imata. Bolj je bilo mišljeno za tiste, ki možnost imajo, pa jo ne izkoriščajo, kdovezakaj ne. Morda se starši ne držijo povsem novodobnih principov vzgoje. Od nekdaj so babice vnuke razvajale in jih bodo večno, vsaj upam, vzgajajo pa naj jih starši