Za jova:

Zakaj pa?

Kaj mi greste vsi na q….., brez zamere. Poglejte si, kako ste vsi planili po prešuštniku.

Kaj če bi se pa tukaj pojavila ženska s tekstom, da že leto dni vara. Da se ji njen mož že gabi, da bi rada odšla in zaživela na novo. A bi tudi bili takšni komentarji, drage ženske komentatorke?

Sicer pa, Klovn. Velikokrat se ženski po rojstvu seksualnost “obrne”. Iz vroče ljubimke nastane puščoba. Nikoli ne bo tako, kot je bilo pred otroci. Kar pa ne pomeni, da tvoja žena ne bo spet dobra ljubimka. Vidva sta tista, ki morata na tem nekaj storiti. Premalo si dal podatkov, kaj točno doma ni ok, da bi lahko resno razpravljali.

To si ti. Navzen je od daleč opazen seks, seks in devetkrat si omeni seks in enkrat seks only, navznoter pa si prazen in ženi ne nudiš ničesar. Tvoje finance in položaj tu ne šteje nič in pobude za seks, dane ženi, tudi ne. Si visokoleteč, vase zaverovan egoist. To vidi vsak, tudi tvoja žena te je spoznala, zato se je posušila. Tega ne vidiš le ti. Ti tole kaj pomaga pri odločitvi, kaj ti je za storiti?

Manjka vsebine v tebi, ki bi tvojo ženo spet naredila mokro. Izlij slabo vsebino iz sebe in se napolni s čim drugim, kot zgolj z egoizmom. Če ostaneš tak, kot si, se bo prej ali slej tudi ljubica posušila.

Sicer malo grdo povedano, a se mi zdi kar resnično..

V vsaki zvezi metuljčki sčasoma izginejo.. dobro premisli, če je življenje z ljubico res tisto kar si želiš.. Si pripravljen zapustiti otroke? karkoli boš storil, bo bolelo, nobena pot ne bo lahka..

P.S.: Moralisti, ma prav na bruhanje mi greste.. kaj ko bi ustanovili 2 foruma, enega za prevarane in drugega za varajoče, ker me resnično mine do sodelovanja zaradi nenehnega izživljanja in žaljenja večine osebkov na tem forumu. Konstruktiven pogovor sploh ni mogoč.. ljudje se niso zmožni vživet v kožo drugega, ampak samo obosojajo.

Moj odgovor bo nekoliko drugačen od večine, ki jih tu berem. Ne morem preko tvojega posta, hkrati pa se zavedam, da ti zna to, kar bom napisala tudi vse prej kot koristiti (lažno upanje?). Če bi bilo vse tako preprosto, kot si večina razočaranih (prevaranih) žena predstavlja, bi ti tudi jaz rekla: pusti ljubico, pozabi jo, ljubi ženo. Vendar pa (žal) svojemu srcu ne moremo narekovati, in tudi če bi se nadvse želel držati tega nasveta, se ga ne bi mogel. Fizično že, čustveno pa ne. Še vedno bi mislil nanjo. Tako da tudi ta popoln nasvet ti verjetno ne bi popolnoma prizanesel, ker bi ti še vedno prinesel doživljensko vprašanje ‘kaj bi bilo, če bi vendarle odšel?’. Bi lahko našel tisto nekaj, kar si celo življenje iskal? Je tvoj smisel tam in ne tu? No, tudi obratnega nasveta (‘ala pojdi z njo’) od mene ne boš slišal.

V bistvu se ne čudim, kako gre naš svet v maloro, glede na to, koliko razumevanja je večina ljudi dejansko sposobnih. Kdor vara je apriori slab, ne glede na vse razloge, ne glede na nespoštovanje, morda celo zlorabe (za tiste ki ne vedo: obstajajo tudi psihične zlorabe), ki mu jih skozi celoten zakon izraža partner. Kot da nič drugega ne šteje, samo nezvestoba. Prav tako je avtomatično negativna oseba ljubica, ki je frfra, jo privlačijo finance ali prepovedano, ali kakšen drug povsem banalen pojem ali dobrina, vsekakor pa ona že ni sposobna biti zaljubljena ali celo ljubiti. Očitno je tudi ona kriva, da se je zaljubila v moškega, ki je nekoč dal prstan drugi ženski. Nekoč, ko nje sploh še ni poznal.

Kakorkoli že, moja zgodba je precej podobna tvoji. Moje razmerje z nadrejenim traja malo manj časa (eno leto), na račun tega da sem si na začetku več let govorila, kako me bo minilo, kako ga bom pozabila, da to pa že ne more trajati. Vse skupaj sem enačila s fizično privlačnostjo, si zanikala, da bi lahko bilo kaj več od tega. No, pa kar ni hotelo miniti in potem sem si rekla, da poskusim prepovedan sad, saj se ga bom naveličala. In kaže, da se ga ne morem naveličati. Ne mine dan, ne da bi mislila nanj. In misel na to, kako je lepo z njim, mi je tolažba v vseh slabih trenutkih, v vseh težkih trenutkih, v vseh trenutkih, ko sem doma nerazumljena, trenutkih, ko sem na tleh in trenutkih, ko me partner tlači na tla. In misel na najine skupne trenutke mi še polepša vse lepe trenutke. Vedno je z mano, čeprav ni moj… Ne more biti moj in ne sme biti moj…

Redno prebiram ta forum in upam, da bom tu našla kaj takega, kar bi me rešilo iz precepa. Edini nasvet, ki se mojemu razumu zdi smiseln, je tisti popoln nasvet iz začetka mojega posta. In ničkolikokrat sem se ga poskušala držati. Ne toliko zaradi sebe, kot zaradi svojega ljubimca. Vsak dan ga vidim, kako je psihično utrujen, izmučen, uničen. Vidim, da ne more zdržati pritiska, ki si ga je ustvaril sam, z mojo pomočjo. Vidim, da ga vest stalno opominja na svoje nemoralno dejanje. In ničkolikokrat sem si rekla, da ga moram tega rešiti in končati vse skupaj. No, načel je pogovor tudi o tem, kako mu je težko. Vprašala sem ga, če bo bolje če odidem. No odgovor na to vprašanje je bil razlog, da se tega popolnega nasveta ne poskušam več držati. Rekel je namreč, da kljub temu, da sem v njemu sprožila kup polemik in samoobtoževanj, pa sem hkrati edini razlog, da se veseli življenja… In vse se nadaljuje tako, kot je bilo prej. No, za naju poleg njegove družine in mojega partnerja obstaja še en dober razlog, zakaj ne moreva biti skupaj, in to je starostna razlika.

No, ko sem prebirala tvoj post, sem v vama videla naju. Ne morem ti direktno odgovoriti na tvoje vprašanje. Lahko pa ti povem, da bi na tvojem mestu odšla, če bi ljubico dovolj ljubila (in seveda ona mene). Koliko se ljubita, pa moraš poiskati v sebi z veliko mero avtorefleksije. Pri tem moraš pustiti ob strani vso subjektivnost, kakorkoli je že to težko. Najprej si poskusi odgovoriti, če je bilo z ženo na vajinem začetku tudi tako lepo, kot ti je z ljubico. Ali je bil seks ravno tako dober? Si si jo ravno tako želel? Ali je na začetku vajine zveze, žena kdaj dala pobudo? Ti je na začetku ona kdaj prva rekla, da te ima rada? Sta bila na začetku intelektualno bližje, sta bolj razumela eden drugega? Sta se na začetku ujemala na čustvenem področju? Namreč, če si do žene čutil isto, je velika verjetnost, da bo z ljubico sčasoma popolnoma enako. Odgovor je tedaj na dlani… Upoštevaj popoln nasvet iz začetka posta, kajti ženo ljubiš, v ljubico pa si le zaljubljen. No, v mojem primeru je odgovor na vsa ta vprašanja nikalen. Če je tudi v tvojem primeru tako, odgovor ne bo tako enostaven. Vendar pa se mi zdi tvegano takole se podati v neznano, nenazdanje vajino zvezo opisuješ kot zaljubljenost, ne pa ljubezen. Tvegati družino zato, da bi nekaj mogoče postalo ljubezen, je naivno. Še najbolj smiselno na tem mestu se mi zdi, da poskušaš odkriti, če je to ljubezen, torej da nadaljuješ razmerje z ljubico in ga še poglobiš. Hkrati pa je to najbolj egoističen možen nasvet. Tak nasvet bi pomenil iskanje najboljšega zate, z zavajanjem žene in ljubice. V tem primeru moraš biti prepričan, da je vredno, torej da obstaja možnost, da ti bo z ljubico boljše kot z ženo. Torej da obstaja možnost, da si poročen z napačno žensko, in bi popravil to napako v dobro ljubice (ki bi dobila ljubljenega moškega) in žene (ki bi dobila novo priložnost, da si poišče moškega, ki bi jo ljubil).

In nenazadnje, se moraš vprašati, ali ženo sploh ljubiš, glede na to, da jo varaš? Bi si sploh želel druge ženske, če bi jo res ljubil? Tu se poraja še vprašanje, ali si želiš kakšne druge ženske, kot ljubice? Si res zaželiš ženo? Ker če si jo, potem mogoče ne ljubiš nobene od njiju? Tudi v tem primeru seveda ni smiselno oditi z ljubico. Koliko je smiselno ostati z ženo, presodi sam. Vsekakor pa: otroka sta tvoja, ne odidi od njiju.

Za konec bi se spodobilo, da ti povem, da si cepec in bedak in _____ (vstavi žaljivke), kot sem cepec in bedak in ____ (vstavi žaljivke) tudi jaz. In kakšno ogromno naravno danost imajo tisti, ki ti bodo povedali, kak cepec in bedak si ti, sami pa to niso. Oni so očitno tisti, v katere ne bo priletel noben kamen. V to so vsaj prepričani…

Z branjem takih in podobnih zgodb se vprašam ali se ljudje danes res ne znajo več pogovarjat? Če komu v zvezi oz. zakonu kaj ne paše je po mojem mnenju prvi smiselni korak, da se ob pravem trenutku vsede za mizo s partnerjem in mu pač te stvari pove. Vsekakor bi bil to pravi pristop k tej zadevi, ne pa da si takoj skočil k drugi v posteljo. Pravi trud za zakon bi bil če bi se z ženo pogovoril o svojih potrebah in željah, skušal do nje pristopiti (pač ne vem tako da se bo po porodu počutila zaželjeno in bo malo popestrilo posteljne aktivnosti). Skok k drugi pa bi jaz razumela, če bi žena po pogovoru in tvojem večkratnem trudu še vedno ignorirala tvoje želje in potrebe.

Da bi mene partner varal bi bila najbolj prizadeta ravno ob dejstvu, da ni zadovoljen z neko stvarjo, ki bi se lahko odpravila, če bi o njej spregovoril. Namesto tega da bi se potrudil in se z mano vsaj pogovoril, pa bi šel k drugi. To bi vsekakor zame bil konec neke zveze oz. zakona ker vidiš da ni iskrenosti in da v bistvu partnerja sploh ne poznaš (ona je verjetno še danes prepričana, da ima idealen zakon, ti v zakonu nič ne manka in niti ne sluti kaj se dogaja – sploh kar si rekel da si do nje pozoren itd.). To bi rekla, da je tvoja največja napaka in dejstvo ki ravno ne govori tebi v prid kot izgovor za skok čez plot.

Drugače bi bilo, če bi se ti z ženo o tem pogovoril in ji zaupal kaj si želiš, pogrešaš, pričakuješ, pa bi ona to zavestno kljub tvojem trudu to ignorirala. Potem bi bil tvoj korak še dokaj razumen in tudi v primeru odkritja te zveze bi lahko ženi lepo pojasnil in če bi bila jaz na njenem mestu bi se tudi zamislila nad tem.

Za na konec pa še to, seks ni edino kar loči uspešno zvezo /zakon od slabega. Tebi se to sedaj zdi zelo pomembno, saj si to v zakonu pogrešal. Če bi zaživel z novo partnerico pa bi morda tukaj bilo vse oh in sploh in bi pogrešal kaj drugega. In še nekaj, tudi ta ljubica bi verjetno se obnašala kaj drugače in bi seks bil drugačen če bi te imela na voljo vsak dan, ti kuhala, prala in imela s tabo še dva otroka za katera bi bilo potrebno skrbeti. Premisli dobro in se odloči z
zgorno glavo in ne spodno!

Za konec pa še izkušnja znanca: zapustil svojo partnerico ker po porodu ni bila več tako seksi, jo začel varat, se zaljubil v ljubico (zveza temeljila na občasnem seksu, nikoli nista skupaj preživela vsaj enega dneva) in zapustil partnerico. Sedaj je od tega 2-leti in imata probleme kot jih s prvo ni imel po 8-ih letih (prepiri, fizični obračuni, ona paranoična) in tale ex partnerica vsake toliko dobi kak njegov klic da mu je žal, ali pa se bivša ljubica dere v telefon da naj ji kar pove, da bi rad prišel nazaj ker mu je z njo bilo bolje.

Zakon / partnerstvo ki temelji samo na seksu je zgrešen!

ne vem zakaj toliko obsojanja, če bi pa tole pisala ženska, bi ji pa vsi svetovali, da se hitro loči.
Marsikatera ženska ima v glavi predvsem to, da se mora poročit, imet otroke, hišo, pospravljeno, pa seveda moža, ki sodi na to slikco. Ko je dobila otroke, si ti svoje izpolnil in sedaj si nujno zlo. Ne mara te, zato tudi že toliko časa kao ne opazi, da imaš ljubico.
Sediš na dveh stolih. Naredi kar hočeš, moj občutek pravi, da se boš slej ko prej ločil.

Jaz te razumem. V vajinih letih, sem za vsako ceno reševala zakon. Z možem nisva skakala čez plot. Trudila sva se na vse pretege najti nekaj kar sploh ni obstojalo. 25 let sem porabila, da sem si priznala, da to ni to. Moža nisem nikoli ljubila. Sploh nisem vedela kaj je ljubezen. Z ekonomskega in socialnega stališča sva vedno in še funkcionirava kot sanjska ekipa. Ampak, v postelji padejo vse maske. Moje srce ima stalni ljubimec. Ob njem se počutim ravno tako kot tvoja ljubica ob tebi.Ker sem bistveno starejša od tebe, znam bolj ločiti realnost od trenutkov z ljubimcem. Nekako se uspem izklopiti do naslednjega srečanja. Meni je čas potekel, tebi še ni.

Če bi v tvojih letih imela pamet mojih sedanjih let, se ločim. Otroci in žena bodo nekoč razumeli, sodelavcev to ne sme brigati.

Tistole pa drži, M23, klovnovi ženi se klovn gabi. To si dobro ugotovil. Kar vprašajte jo, zakaj je do tega prišlo. Tistole, da iz vročih ljubimk nastajajo po porodih puščobe, tisto pa ne drži. Kar je vroče, se ne ohladi zlepa. Le zgrda. Mora biti kak hudo poseben vzrok ali povod, da se to zgodi.

Sicer malo grdo povedano, a se mi zdi kar resnično..

V vsaki zvezi metuljčki sčasoma izginejo.. dobro premisli, če je življenje z ljubico res tisto kar si želiš.. Si pripravljen zapustiti otroke? karkoli boš storil, bo bolelo, nobena pot ne bo lahka..

P.S.: Moralisti, ma prav na bruhanje mi greste.. kaj ko bi ustanovili 2 foruma, enega za prevarane in drugega za varajoče, ker me resnično mine do sodelovanja zaradi nenehnega izživljanja in žaljenja večine osebkov na tem forumu. Konstruktiven pogovor sploh ni mogoč.. ljudje se niso zmožni vživet v kožo drugega, ampak samo obosojajo.[/quote]

In ti bi bila seveda v drugem, za varajoče, kjer ti ne bi šlo na bruhanje?!?

Pozdrav spet vsem skupaj, predvsem pa tebi, Klovn, v tej temi.

Res nisi v dobrem stanju. Takšno stanje je bolj običajno za ženske kot moške… “obsedenost z njim”, ko ne morej dihati, jesti, živeti, včasih leta in leta. Si si to želel, hotel? Ne verjamem, če že, si razmišljal le o popestritvi življenja, ki kljub videzu, v vajini družini ni blesteče. Rabil si samopotrditev moškosti in zgodila se ti je utopična zaljubljenost.
Zakaj utopična? Tako kot @ločevalka, tudi jaz ne verjamem, da se lahko z nekom v nekaj urah mesečno tako zelo intimno zbližaš, če izključiva erotiko, povežeš, da razmišljaš o njej kot potencialni partnerki. Kajti življenje z nekom ni samo seks, čeprav je le ta močan atribut v donosu, ne pa prevladujoč.

Zdi se mi, da si “zadet” od hormonov in zagotovo lahko občutim občutke, ki te ob vajinih srečanjih zalivajo, za razliko od drugih ti jih celo privoščim. Vendar…, bi to moralo, če si poročen in če imaš nek odnos do svoje žene, po nekem času malo popustiti in bi bilo potrebno najti stik z realnostjo. Pri prijateljicah opažam, da po kakem letu, morda dveh dobesedno znorijo, hočejo oditi, ko pa jih vprašaš, kako mislijo naprej živeti, si avše v tistem trenutku sploh ne morejo predstavljati, da obstaja še kak ddrug svet, kot njun!!! Še slabše, ko začne konstantna vznesenost pojenjevati, si začno v strahu, da bi izginila, z romantičnim sanjarjenem prilivati olje na ogenj. Ne zavedajo se, da se trpljenje tedaj šele začne. Mislim, da mora zavedanje, kako si prizadel svoje najbližnje, zagotovo prinesti streznitev, da odslej novo življenje v dvoje ne bo le poezija. Mučno je gledati žalostne otroke, mučno iskati odgovore na njihova vprašanja in odgovore zavijati v celofan, da ne bodo še bolj prizadeti.

Moje mnenje je sledeče. Besedo “morati” le redko uporabljam, a tokrat jo bom. Moraš narediti analizo svojega dosedanjega življenja, kar pomeni zbrati pluse in minuse partnerskega in družinskega življenja in iz tega popolnoma izključiti primerljivost z ljubico. Gre za analizo tvojega partnerstva ženo od prvih začetkov dalje.
Zagotovo boš ugotovil, da le ni tako zelo slabo in se vprašaj, ali se na takšnih temeljih da ponovno vzplamteti ogenj. Žal je zelo pogosto tako, da žene, ko postanejo matere, materinsko vlogo prevzamejo kot primarno in njihova ženskost ugasne. Vprašaj se, kolikokrat sta si z ženo privoščila romantičen vikend v samoti, samo v dvoje? Morda žena noče pustiti otrok komu v varstvo, tu pa bi moral biti dedec in se temu kar odločno postaviti po robu. Ženske znamo možem fino očitat egoizem, če samo pomislijo, da bi otroke nekam “porinili”. Presliši to.
Pogovor. Si ženi kdaj razkril, da ti manjka njena pozornost, da jo vedno ti vabiš v posteljo in da bi si želel več njene aktivnosti? Si ji povedal za svoje ranljive občutek, da se ne počutiš več zaželjenega, kaj šele poželjivega? Ne vedo namreč vse žene, pa tudi ne upajo si biti pobudnice za “seksualni razvrat”. Poskusi. Nikakor pa ne pričakuj s strani takega odziva, kot s strani ljubice. Imata namreč različni vlogi! Vprašanje je, če bi ljubica postala tvoja žena, ali bi bila še ognjevita?!

Zdaj pa še o ljubici. Verjamem, da je vroča mačka in ti meša glavo. Toda ne poznaš je kot človeka in njenih življenjskih navad, osebnostnih lastnosti in vzorcev, ki jih prinaša iz primarne družine. Ne moreš vedeti, da bo življenje z njo idealno, če z njo ne živiš nekaj let, tudi še po tem, ko se erotika malo umiri in ohladi in ga ni človeka, da tedaj ne bi prepoznal tudi tistih “slabih” lastnosti osebe, na aktero nisi navajen, napake svoje žene pa si že privzel, ponotranjil in ti samo vsake toliko nakravžljajo živce. Ok, z izjemo seksa.

Verjamem ti, da imaš rad obe. Verjamem tudi v to, da nekoga, ki si ga imel rad skoraj vse življenje, ne prenehaš imeti rad, ko se pojavi druga oseba. Meni je to skregano z logiko.

Seveda se lahko odločiš tudi za skupno življenje z ljubico, garancije pa ni nobene.

Želim ti, da pametno rešiš svoje življenje!

Krasna zgodba Klovn. Hvala ker jo deliš z nami. Je sijajen prikaz duševnosti varalice – ego, ego in še enkrat ego…

Sprašujem se (kot ženska) kako so lahko moški, tisti nezreli in nedorasli, tako bedna bitja, da jim je treba samo mal na egec popihat in so že vsi mehki. Sory ampak jaz takega ne morem nikoli spoštovat – očitno je tud tvoja žena že tolk zrasla, da te ne spoštuje in pomanjkanje želje do sexa je očitna posledica tega (ker takega s sexom obsedenega narciska res nikakor ni mogoče spoštovat). Najbrž pa se ženska (tako tipično za ženske) slepi in ohranja videz lepe fasade – ločitev in rompompom povzen z njo se ji več kot očitno zdi bolj naporna kot pa toleriranje trenutnega stanja in no-sex life (no al pa si je našla tudi ona kakšnega “pozornega” ljubimca :)) V današnjih časih enakopravnosti egov nič nenavadnega).

Se popolnoma strinjam s Tesso – potrebna je revizija življenja, predvsem pa razmislek kako imeti sam sebe rad, da ne boš več rabil cenenih potrditev ne pri ženi ne pri ljubici, temveč boš sam sebe dovolj ljubil in se spoštoval, da tega ne boš pričakoval od drugih.Potem pa te bodo tudi drugi – žena lahko ljubili in spoštovali 🙂

dragi Klovn,
prebrala sem samo tvoj post, ne pa tudi odgovorov, zato ne zameri, če se bo kaj ponovilo….
tvoje pisanje….V vseh pogledih bi lahko bil moj ljubimec. Tudi on je imel z ženo vse “urejeno”, tudi on je bil “iskren” do mene, tudi on je okleval in dajal na tehtnico “zaradi varnosti in otrok”…
Jaz? tudi jaz sem ga čakala, zame je bil “kralj”, seks je bil svetoven, tolerirala sem njegovo situacijo oziroma sploh nisem načenjala pogovorov o njej…dokler nisem prenehala čakati.

Glej, Klovn, jaz verjamem, da si iskren in pošten – v okviru tvojih meja, seveda. V absolutnem merilu (če kaj takega sploh obstaja v svetu čustev in čutov) pa nisi pošten. Ne do žene ne do ljubice (otroke izvzamimo iz te situacije, saj vanjo ne spadajo). V resnici si egoist, saj kljub tvojim pomislekom in, verjamem, slabi vesti, iz vsake situacije pobiraš samo tisto, kar je ZATE dobro. Praviš, da traja tvoje razmerje že dve leti – to je jasen znak, da ti tako odgovarja in da bo, če bo le po tvoje, šlo vse skupaj najprej v neskončnost – dokler se ne bo kdo drugi odločil namesto tebe. Bodi pozoren tudi na besede ljubice, ko pravi, da “te bo čakala” – to se namreč ne nanaša na prihodnost, ampak čaka že zdaj, v tem trenutku, in čaka na tvojo odločitev! Žena po drugi strani nič ne čaka, ker tudi nič ne ve, kar je spet nepošteno.

Eh, ne bom dolgovezila. Kako se bo razvilo? Če je tvoja ljubica pametna ženska, bo prej ali slej zaključila zgodbo in te ne bo želela več videti. Če ni ravno pametna, ti zna še narediti kakšne težave, saj se tudi ona počuti prevarano, ker se nisi znal odločiti.
Nasvet bivše ljubice? Zaključi to razmerje, na koncu bo tako ali tako končano, zato je bolje, da to narediš sedaj in ženi prihraniš vsaj del hudega. . Če bi bila ljubica tista prava, bi se že pred časom odločil zanjo in tvegal nov začetek. Tako pa v sebi veš, da je samo postranska oseba in da so prioritete v tvojem življenju druge. Zato pa pojdi raje domov k otrokom, sprejmi slabosti tvoje žene tako, kot si sprejel dobre strani, in poskusi dozoreti in tudi sam narediti kaj za bolj kvaliteten odnos.

Klovn, praviš da se je tvoj odnos do žene spremenil s prihodom otrok?
A ti sploh veš da sta za nastanek otrok potrebna oba partnerja? Torej sta
se oba spremenila in da žena nima samo tebe, ampak tudi vajine otroke.
Poskušaj doumeti, da imaš otroke z ženo, ne z ljubicoin da si zato za ljubico
kraj kot praviš, žena pa te ljubi, kot ljubi tudi tvoje/vajine otroke.
Ni opravičila.

Pravi, da se je spremenil NJEN odnos, in ne obratno.

To, da se nekdo odloči z nekom imeti otroke, še zdaleč ni pokazatelj, da drugega tudi ljubi. Zelo veliko je takih primerkov, ki kljub temu ljubijo samo sebe.

Kot ste ugotovili že sami; v partnerskem odnosu ste prevzeli vlogo mame (pravite, da ima vse na pladnju, da mu urejate stvari, ga oblačite itd.). Vaš partner pa posledično igra vlogo otroka, sina (to kaže z reakcijami kot so »ok, bom pa šel«, z njegovim odzivom na temo o tem, da bi donosila njegovega otroka itd.). Negotovost v vas je žal tudi rezultat njegovega egoizma (npr. »super poskrbi zase in za svoje potrebe«), nezmožnosti konstruktivnega pogovora (npr. »ok, bom pa šel«) itd. Vas pa prav ta negotovost in tudi večkratni občutek zapostavljenosti (»sem dobesedno izvisela«), na nek način delata živo. Tu je vaš adrenalin. In razlog je, kot ste napisali že sami, v vaši družini (to poznate, to vam je domače in zato ste prepričani, da je to tudi edino možno). Vprašanje je samo, ali si želite ta vzorec nadaljevati ali ne; skrbeti za nekoga, na kogar se ne morete zanesti (»včasih se mi zdi, da se mi bo zmešalo«) in se hkrati odpovedovati lastnim željam in potrebam (npr. »počutim se prikrajšana za marsikaj«) … Kaj vas zares osrečuje v tem odnosu? So besede »rad te imam, jaz sem samo tvoj in ti samo moja« besede majhnega fantka, ki je odvisen od svoje mame in jo nujno potrebuje, da preživi, on pa lahko ob tem dela, kar se mu zahoče, ali so to besede odraslega moškega? Če pritrdite slednjemu, potem morajo to potrjevati tudi njegova dejanja.

zgoraj je primer svetovanja strokovne osebe in kaj lahko izvlečete sebi za nasvet????

nič,nakladanje, vse to gor jaz poznam. Zato sem začela brati odgovore Marinca, ker v vsakem njegovem postu najdem pameten odgovor za marsikaj..

Čudi me ,da ga ne dajo za moderatorja tega foruma. Varanje je težka stvar,ki za sabo potegne milijon stvari,uničuje prevaranega,otrokom psiho in po vašem bi se z takim moralo delati v rokavicah?? razumela bi,če bi oseba ,ki vara bila psihično motena.Ampak,če se gre za normalne zrele osebe mi najboljši nasvet da Marinec.Brez ovinkov,natolcevanja,zavijanja v vato.

Nekomu,ki dela take stvari je nesmisleno govoriti nežno, v vato zavito…..

Zgoraj si lahko še enkrat preberete post od Marinca namenjen Klovnu. Če avtorju to ,kar mu je napisal ni jasno potem je brez veze ,da tu kar koli sprašuje. Naj si najame eno terapevtko,da mu za 500 eur par mesecev razlaga in razlaga on pa ne razume, ne razume….

Še enkrat,bravo Marinec

tema,ki je zgoraj v mojem postu ne v sodi v temo Klovna- vem. Na hitro sem najdla primer svetovalca,ki v bistvu ne svetuje nič pametnega.Kar nekaj okrog, da v bistvu ne izvlečem iz tega nič pametnega.

Se opravičujem,če koga to zmoti.lp

Spoštovani gospod »Klovn«!

Predvidevam, vsaj skozi to kaj ste napisali v pismu, da se ne morete odločiti ali bi bili z ženo ali z ljubico. Najbrž o tem do zdaj niste niti premišljevali. Šele sedaj, ko čutite stisko, ste se začeli spraševati kaj in kako narediti v dati situaciji.

Vprašali ste se ali je normalno, da imate radi obe partnerki. Da, možno je ljubiti dve ali pa tudi več oseb hkrati, toda takrat situacija postane zapletena – na zunanji praktični in na notranji psihični ravni. Ohranjanje paralelnega in skladnega odnosa z dvema partnerjema zahteva zelo dobro organizacijo časa, vlaganje veliko energije in dobro načrtovanje. Osebo, ki izbira, pa muči dilema, katerega partnerja ljubi bolj. Pogosto je to konfliktna situacija, v kateri je treba zadostiti tiste zahteve, ki jih ti ljubezni (vsaka zase) postavljata. Možno je tudi eno osebo ljubiti, v drugo pa biti zaljubljen in v takih situacijah je treba sprejeti odločitev, za katerega partnerja se opredeliti.

Zato vam svetujem, če želite končati svojo stisko, da najprej razčistite sami s seboj kaj je tisto kar si bolj želite oz. naredite tudi seznam svojih prioritet in tega kaj vse dobivate v eni in kaj v drugi zvezi. Tudi seznam vam lahko pomaga pri racionalnosti vaše odločitve. Če se trdno odločite in držite svoje odločitve, ki bo v vaše dobro, boste veliko lažje začeli razreševati svojo stisko in celotno situacijo. Verjamem, da je za to potrebno veliko vložene energije, a na koncu boste videli, da se je splačalo.

Obenem pa vam predlagam, da se vprašate še koliko vlagate v vašo zakonsko zvezo. Kot vidim v vašem pismu, ste se že trudili, ampak eno stvar nisem zasledila in to je – pogovor z vašo ženo. Ali se pogovarjata pogosto, ji redno govorite (na lep čustven način) vaša razmišljanja, vaše želje in pričakovanja (tudi glede spolnih odnosov). Ali sta toliko odprta eden do drugega? Napisali ste »imam občutek, da se za odnos bistveno bolj trudim kot žena, kar sem ji diskretno tudi večkrat dal vedeti, pa ni bilo nikoli nobenega efekta«. Kaj za vas pomeni, da ste ji »diskretno povedali«. Če nekaj želite, je treba to jasno in glasno povedati, drugače nas pogosto druga stran ne bo slišala. Če vaša žena ni zelo odprta in ima problem z iskrenim pogovorom, ni treba čakati na njo, lahko ste vi pobudnik – začnete pogovor in s tem obnavljanje vajinega odnosa.

Glede ljubice pa vam želim reči še nekaj. Videvata se le dvakrat mesečno. Ali mislite, da je možno takšno zvezo primerjati z zvezo v kateri ste vsak dan, kjer imate otroke in ostale skupne odgovornosti ter skrbi?

Upam, da boste našli najboljšo rešitev in vas lepo pozdravljam,

Ne bi rad filozofiral, lahko pa povem samo eno. Če gledamo življenje zdaj ” mi ” moški ki imamo družine in kolko tolko pošlihtano življenje, lahko rečem da smo vsi, vsaj večina od nas prišli v obdobja ki nekaj, manjka ali pri njej ali pri njemu. Nekaj zamre in nekaj začne manjkat v zvezi. Popestrimo lahko življenje, vendar morata se oba truditi.
Kot so že pisali, da je prepovedano zmeraj bolj interesantno, je res, a vendar tu moraš ti nastopiti in pri sebi razčistiti, kaj je več vredno, trenutki , ko sta se spoznala, ko sta se prvič poljubila,čakala prvega otroka , skupaj jokala , delitev sreče in slabosti, premagovanje trdih ovir…in še in še, ali pa to kar zdaj počneš in čutiš samo strast in dobiš to kar doma ne.
Ne ščitim ti žene, ampak če jo imaš rad se pogovori z njo. Govorim ti iz izkušenj. Verjemi mi da to če si ti nežen, pa pobudnik do romantike, pa božanje, pa rad te imam… ni vse v zakonu. Ženske se z leti spremenijo, posebej ko dobijo otroke, in ne zahtevajo, pa mogoče ne rabijo vsega tega, kar pa ne pomeni da te nimajo rade. Za njih beseda rad te imam izrečena ne pomeni toliko, kot če ji pokažeš z dejanji in si ji v oporo, ko te potrebuje, takrat se ona zaveda da te ima rada. Včasih to res ni fer do nas moških, ker rabimo več energije, da dobimo dokaz da še obstajamo za njih, vendar tako pač je.
Če se pač ločiš ker je nevzdržno za oba in trpita je res bolje, če pa vidiš še v njej prihodnost, pa se vsedi z njo in ji povej kaj te moti, kaj bi rad, in boš videl , kakšne debate pridejo, in kako se lahko nazaj povežeš z preteklostjo in vezo strneš.
Ta zveza z ljubico ti vrjamem da je seksualno nabita in podoživljaš to kar si nekoč počel, a verjemi da z časoma se zgodba ponovi in spet boš na forumu, s tem da boš napisal par stavkov več v uvodu (mam4 otroke, 2 iz prejšnega zakona….:))
Poleg tega pa ti priporočam da si za takšno stvar pogovore iščeš v dobrem prijatelju , ki mu zaupaš, ker tle gor te pojejo in sam si že videl ali prebral, kam odnesejo komentarji tvojo zgodbo ( sicer je to čist normalno, ker vsak govori z svojimi očmi). Jaz sem ti napisal res iz iskušenj, kar pa ni zagotovilo , da se lahko orentiraš po tem, vendar iz mojega stališča je viden napredek, ti pa najprej pri sebi razčisti kaj hočeš!!!

lp pa brez zamere

“Kr eden”,

zelo lepo in čustveno zrelo ste napisali svoje mnenje, ki bo sigurno komu služilo kot opora in terja tudi v osebni razmislek :o)

Najlepša hvala in lep pozdrav,