tudi meni se je zgodilo..zaljubljena sem (bila) v poročenega moškega, sama sem bila samska..zadeva je trajala 4 leta, dokler meni ni prekipelo in sem rekla NE..nisem mogla več misliti, da on preživlja ure doma z ženo, čeprav meni zatrjuje, da do nje ne čuti nič več, da ima rad mene, da je zaljubljen vame, da.. skratka, bilo je prelepo, da bi trajalo. Minilo je pol leta, od zadnjega srečanja..dobivala sva se na skrivaj, bila je res pravljica, ko sva bila skupaj, skoraj vsak dan, tudi kak vikend. Ko se dlje nisva videla, pa sms-i,klici itd. Res sem bila nora nanj (ali pa sem še), ampak dovolj močna očitno, da sem rekla NE..on naj bi ostajal z njo samo zaradi otrok. To me je začelo motiti. Zdaj ko ga srečam, pogledam proč. Ne morem ga pozabiti, ampak tudi v oči mu ne mroem pgoeldati, ker se bom ponovno močno zaljubila..še vedno ga sanjam..kaj mi svetujete, kaj naj naredim?! ne vem več, očitno sem res zmešana:)

Štajerc, ti ga pa serješ.Totalno.
A si sploh prebral, kaj sem napisal.Tkole si s svojim pisanjem brcnil v tako temo, da je kar hudo.
Moja stališča niso radikalna za tole tvoje 21.stoletje.Mogoče za 16.stoletje, to pa ja.Se strinjam.
Ampak, praviš, da si bil v podobni situaciji in da ljubezni med tabo in ženo ni bilo.
Zakaj pa ni bilo ljubezni??Kaj si pa sam storil, da bi jo bilo več???Kako si se potrudil, če si jo imel rad si jo spoštoval, da bi ljubezen spodbudil, da bi prebudil v njej vsa čustva.
Veš ljubezen se začne že zjutraj z:”Dobro jutro, ljubi moja”.
Ljubezen se nadaljuje z drobnim cvetom, pa ne samo za roj. dan, pa 8. marec ipd.
Ljubezen se krepi z majhnimi pozornostmi.
In ravno meni očitaš take stvari, ki jih je Hribovc v svojem življenju doživel.
In to po skoraj 22 letih skupnega življenja.No ne bom preveč govoril o svojih doživetjih, temveč le o tem, da sem se več kot tri leta trudil, poskušal, jo nosil na rokah, no pa ne bom o tem.
Ravno pravega si našel obdolževat nerazumevanja in vztrajanja.
Ko bi ti le vedel……….
Ampak Štajerc, ne bi te kar takoj pribil na križ………………………… prej bi te mal namakal.
🙂 🙂 🙂

mmm, ja, je vrag, če žena tudi bere take forume, a ne hribovc, he, he. ampak, hec na stran. Saj po svoje imaš prav. Moraš pa vedet, da če želiš nekomu prodret do srca, mora obstajat vsaj nekaj naklonjenosti tudi na drugi strani, če ne ne pomagajo ne rožce, ne “dobra jutra, ljuba moja”. Morda se sliši malo čudno glede na to, da gre za poročene pare in da naklonjenosti ne bi bilo, ampak obrni po teh forumih nekaj niti in preberi kaj je nekaterim vodilo ali želja s katero stopajo v zakon: beg od svoje družine oz. nezdravih čustvenih razmer, ki v njej vladajo, biološke ure ipd. Skratka stiska, kar je popolnoma razumljivo, vendar v takem stanju se očitno zelo hitro naredi napaka pri izbiri partnerja, ki smo jo sposobni dojeti šele, ko so nekatere od teh želja vsaj delno izpolnjene. Potem se pa začne jamranje v stilu: “je priden, delaven, dober z otroki, ampak….”. In tisti “ampak” potem začne prevladovati v tej meri, da ne pomaga prav nobena stvar.

aah dej no štajerc……….tako kot je hribovc reku………….ne takoj na križ najprej namočit!!
Tisti slučajno…pa preskoč……ker itak ni blo med vama z ženo že dolgo ljubezni……..se pravi si iskal….ker ljubezen rabimo a ne!?

pa brez zamere…samo mnenja so!

lp zarja

Dragi Hribovc!

Brez zamere, če sem ti malo dvignil pritisk. A kljub vsemu mislim, da se v takšne zadeve nima smisla vpletati od zunaj (napisal si: če bi poznal njenega moža…)

Brez skrbi, da sem sam v svojem zakonu naredil vse, da bi se ljubezen krepila. Če na drugi strani ni odziva, potem vsako prizadevanje enkrat ugasne.

Pa lep pozdrav.

Joj, dej najdi si raje kakega drugega ljubimca, namesto da razdreš eno družino, ker je to ful kruto…