Pozdravljeni,

S fantom sva skupaj ze 6 let in do zdaj se mi je vse med nama zdelo super. Razni padci in vzponi ampak sva s pogovorom uspela vse resit.
Ne vem pa tocno kaj se je zdaj zgodilo, opazam da se je fant zacel samozadovoljevati zelo pogosto, in je posledicno najin sex malo slabsi.
Ne pokaze vec tiste velike zaineresiranosti, pa tudi velikrat zna rect da bi si morala malo vse skupaj popestriti. S tem se strinjam, saj sem jaz kje bolj odprta za vse, on je zmiraj hotel v postelji “na varnem”.
Ne morem si pomagati, ampak me gledanje pornografije zelo moti.  Ze tako nisem najbolj samozavestna punca, potem me pa taka stvar se dodatno potolce. Pred leti sem imela bivsega fanta, ki je VES CAS gledal pornografijo, ko sem odsla za 10min nekam, si ga je sel hitro zdrkat. Takrat sem se ogromno prejokala za njega, no pa tako ali tako ni bil pravi zame. Ko pa sem spoznala tega fanta, sem pa prvic v zivljenju zacutila da je to to. Res se imava drugace super, ampak to me zelo moti in ovira v vsakdanjem zivljenju. Ne morem nehati misliti na to. Se ko skocim v trgovino, se mi zdi da si ga gre kr zdrkat.
Zdaj je doma ze tri mesece zaradi bolniske in se mi zdi da je vse skupaj slabse.
seveda sem se ze velikokrat pomenila z njim, ampak mi zmiraj rece da ni tako.
100% “dokazov” nimam, ampak vem da to pocne. Pa tudi ce kdaj slucajno ne, razmisljam in si belim glavo s tem, ce je ali ni. Skrbi me da mu nisem vec privlacna. Prevec razmisljam o tem in sem celi cas zabedirana in si mislim da s tem ne morem zivet. Ker se ne bom navadla. Meni je spolnost nekaj najbolj pomembnega, jaz lahko vsak dan, ampak njemu pac ni zmiraj (ker si ga verjetno drka, ne vem).
se ko sma bla na morju, se mi je kr zdelo da si ga je zdrkal v kopalnici. Sem ze cela napsihirana in opazam da sem v celem dnevu zabedirana zaradi tega. Vrjamem da se vse resi s pogovorovom, do zdaj se je, ampak zdaj pa res ne vem vec. Vem da ce bi mela 100% dokaze in bi mu dokazala, bi kaj dosegla. Je pa res da bi me dokazi zelo prizadeli ker ga imam res rada.. pa se custvena oseba sem povrh vsega.. kaksen nasvet? 😢

Tole zna bit kar problem ja…lahko pa da mu nisi všeč..če pa želiš mi pa lahko v zs napišeš..lp

Pišeš, da sta s fantom doslej uspela s pogovorom  vse rešit. Zakaj pa tudi tega ne bi zmogla. Ne vem zakaj potrebuješ 100% dokaz, da se samozadovoljuje. Povej mu kaj misliš, kaj se ti zdi, da se dogaja in da posledično zaradi tega med vama ni več tako kot je bilo in bi, po tvoje, moralo biti.  Upam, da ima toliko poguma in ti bo povedal resnico, morda tudi zakaj se zadnje čase več  samozadovoljuje, kot se je nekoč. Za začetek, v nadaljevanju pa se dogovorita kako naprej. Osebno ne vidim v tem takšen problem, kot ga hoče prikazati mitja753, vsekakor pa se prej, preden pošiljaš zs bilo komu, pogovoriš s fantom.

Aja, tako mimogrede, se ti nikoli ne samozadovoljuješ? 

Iz vašega pisanja lahko potegnem najrazličnejše zaključke. Prvič, da ste še precej mladi in neizkušeni. Drugič, da niste samozavestni in imate mnogo napačnih predstav o tem, kaj je zveza dveh odraslih oseb. To je deloma posledica mladosti in deloma pomanjkanja dela na sebi. In tretjič, da se s partnerjem ne znata pogovarjati.

Če nadaljujem kar pri zadnji točki. Stiske se v partnerstvu rešuje z iskrenim pogovorom in ne z zalezovanjem in nadzorom. Partner je samostojna oseba in ima pravico do zasebnosti ter do avtonomnih odločitev. Ugotavljam, da ženske v zvezah zelo pogosto razvijete precej posesiven odnos do partnerja, kar je posledica nespoštovanja partnerja kot osebe in pomanjkanja samozaupanja. Imate pravico izraziti svoje mnenje, nimate pa pravice nasilno vstopati v partnerjevo intimo, kadar vam tega ne dovoli, ali mu moralizirati, kaj je prav. Z leti se boste naučili, da partnerja ne morete spremeniti in da so takšne ideje pravzaprav nesmiselne. Spremenite lahko kvečjemu sebe oz. svoje ravnanje, kar lahko pripelje do sprememb v vedenju partnerja. Delajte na sebi in preberite čim več kvalitetne literature o osebnostni rasti in partnerskem odnosu – toplo priporočam kaj od Izidorja Gašperlina. Dobra zveza je skupnost dveh avtonomnih, zrelih oseb, ki najdeta pravo ravnotežje med avtonomijo in dvojino.

Pa še par besed o masturbaciji. Ne vem, od kod vam ideja, da je masturbacija v zvezi nekaj slabega ali nesprejemljivega? Saj partner ni vaša lastnina, da bi mu govorili, kaj lahko počne. Ali mu omejujete tudi stike s prijatelji, sorodniki, tip hrane, ki jo lahko uživa, športne aktivnosti … Če boste nadaljevali v tej smeri, se bo zveza hitro končala. In naslednja tudi … Odločitev o masturbaciji in načinu njenega izvajanja je partnerjeva stvar – lahko se o tem seveda pogovarjata, če bo želel. Če ga bo glede tega sram, to pomeni, da nima razčiščenih pojmov o tem ali pa se vas boji. Oboje je treba preseči. Masturbacija (ob uporabi pornografije ali na kakršen koli drug način) je problematična le v primeru, če vodi v zasvojenost s spolnostjo in s tem vnese motnjo v partnerski odnos in spolnost. Če se vam partner sicer dovolj posveča, o tem ne moremo govoriti. Frekvenco in obliko spolnih aktivnosti bosta morala pač spogajati – v vsakem življenjskem obdobju znova (z otroki, boleznimi in staranjem se zadeve spremenijo). Trenutno se mi zdi, da ste vi bližje zasvojenosti s spolnostjo kot vaš partner, saj se zdi, da ste na robu živčnega zloma zaradi takšne banalnosti, kot je partnerjevo masturbiranje. Mnogo preveč razmišljate o spolnosti, partnerstvo je še marsikaj drugega.

Začnite se pogovarjati – najprej sami s seboj, nato pa še s partnerjem. Veliko sreče vam želim!

Živjo Izgubljena,

jaz te popolnoma razumem. Ne gre za to, da se partner naj ne bi samozadovoljeval, temveč gre za to, da se nekatere ženske morda zavedamo, kakšne posledice v glavah mladih ljudi ima lahko pornografija. Imela sem identično izkušnjo, le da nisva bila tako dolgo skupaj. Prve pol leta je imel ta partner res majhno željo po seksu, ko sva bila skupaj, kar me je presenečalo. Ker sem sama precej odprta glede vseh popestritev, pa tudi odkrita, sva sčasoma prišla do tega, da je bil “odvisen” od pornografije. Zakaj? Ker je lažje, bolj enostavno se tako zadovoljiti, namreč, z resničnim odnosom z žensko je ta “problem”, da se je treba malce potruditi. Takrat je bil čisto iz sebe in zagotovil, da bo poskušal s tem prekiniti. Bila je kar abstinenčna kriza, ko se je lotil, vendar pa sva sčasoma imela lep odnos (in zaključila zaradi nečesa drugega). Čez kakšno leto sem začela z novim fantom in presenečenje, tudi on je “konzumiral” pornografijo, le da je ta imel še težave z erekcijo pri spolnem odnosu.

Kar želim povedati, je, da pornografija v nekem fajn partnerstvu (po mojem mnenju), nima kaj dosti iskati. Razen če jo gledata skupaj, ali pa si povesta, kaj gledata, in je to kot neka igra, ali pa če nekoga to zares zares ne moti. Vse ostalo je lahko zelo boleče.

Moja izkušnja …

Srečno!

Ni problem samozadovoljevanje/pornografija, ampak če to začne vplivati na spolnost in na odnos. Ni druge, kot da se o tem iskreno pogovorita, zadnja stvar na svetu je pa pisati nekim ponudnikom tukaj gor … to se tiče vaju. Če nam partner zbuja dober občutek, če se ob njem počutimo varni, sprejeti, ljubljeni, je spolnost sigurno boljša – ampak včasih to ne pride samo od sebe in je treba načeti to temo, naj bo še tako neprijetna.