PORNO FILMI IN SAMOZADOVOLJEVANJE
Pornografija je lahko nadomestek za pomanjkanje spolnosti ali za osamljenost. Problem nastane, če je ta potreba po pornografiji pristona v zvezi, da se recimo moški umika oz. odmika od partnerke v “samoto masturbacije”, ker potem ne zadovoljuje svojih resničnih (čustvenih oz. psiholoških) potreb.
Ljubi Bog, kako zelo me daje bes, močno in silovito.
Tako strpno in razmevajoče se ukvarjate s tem gospodom Mariom, ki pravzaprav vara svojo partnerico in to odkrito priznava, širi reklamo za otrokom prepovedano pornografijo, bi se malo poigraval z odvečno energijo, se vznemirajal in ne vem kaj še, se spravlja na sebi mlajše in ne samo starajše, rad bi da bi mu govovorili o ljubezni, barval bi krila meltuljem in ne vem kaj še.. na drugi strani pa biserom zvestim, marljivim delovnim in skrbnim očetom, moškim zbolevajo in umirajo žene in ženam možje.
Jezna, besna sem.. res odkrito besna. Ni pravično. Res ne.
🙁
Za druge ne vem, ampak zase pa lahko mirno trdim, da najprej poskušam vsako stvar premislit, razdelat, razumet, če se le da, potem pa pride na vrsto obtoževanje.
Kot sem že napisala, moje mnenje je, da ima gospod Mario določene težave, za katere bi bilo v redu, da se jih potrudi rešit. Ali vsaj začne reševat. Ne vidim smisla v tem, da bi zaradi tega udrihali po njem. A bo potem nam lažje? Njemu zagotovo ne bo.
Sem pa tudi napisala, da imamo vsi težave. Tako da mislim, da jih ima tudi gospa, ki se je podpisala z “custva ene “. Verjetno smo tudi vsi že kdaj izgubili nam drago osebo. Ja, tudi pošteni in dobri ljudje umirajo. Ampak za to pa res ni kriv gospod Mario. Niti ni,če že govorimo o tem, pravično takšno razmišljanje, da si nekdo bolj kot kdo drug zasluži biti živ.
Takšna jeza ni le samodestruktivna, ampak destruktivna tudi do drugih. Upam, da je to samo ena od faz v prebolevanju, ki jo zaznamuje jeza. Sem bila tam, vem kako to gre. Biti jezen na celi svet, ne prinese rešitve. S strpnostjo in razumevanjem pa se dejansko lahko nekam premaknemo. Srečno, pa malce več zaupanja v dobro v soljudeh.
Ljubi Bog, kako zelo me daje bes, močno in silovito.
Tako strpno in razmevajoče se ukvarjate s tem gospodom Mariom, ki pravzaprav vara svojo partnerico in to odkrito priznava, širi reklamo za otrokom prepovedano pornografijo, bi se malo poigraval z odvečno energijo, se vznemirajal in ne vem kaj še, se spravlja na sebi mlajše in ne samo starajše, rad bi da bi mu govovorili o ljubezni, barval bi krila meltuljem in ne vem kaj še.. na drugi strani pa biserom zvestim, marljivim delovnim in skrbnim očetom, moškim zbolevajo in umirajo žene in ženam možje.
Jezna, besna sem.. res odkrito besna. Ni pravično. Res ne.
pozdrav custva ene,
ooo bes te daje?veš kako smo včasih temu rekli?od zadaj se vgrizni,pa bo minilo.To je pomenilo,da te bo še kar en lep čas držalo.Zdaj pa zares:Če ne bi bila dama,bi rekel,da nabijaš.Kar je tu v nekaterih temah priljubljeni izraz.In jaaa,nisem gospod,ampak gospodič.Kdo pa bi se (za)vezal s takim,kot si tukaj naštela.Zgoraj nekje sem omenil,da sem že lep čas v bolniški(slabše mobilen).Če to zate pomeni,da lahko ta čas delam le stojo na glavi,če drugo ne gre,je pač tvoj problem in ne moj.Joooj,partnerice pa nisem že prevaral od…..kaj te vem kdaj.Pa vseeno,za dobro-uspešno zvezo moreta biti dva.Ne bom spet našteval,da se me ne loti kakšna pohujšljiva misel.Daj ne zajebaj:pa kako reklamo širim?Kaj pa imajo otroci sploh za iskati tukaj?vidiš,to pa je naša vzgoja oziroma zgledi.Kdo se spravlja na mlajše?kaj pa vem koliko je kdo tukaj star.Večina tukaj,ki komentira,dela to iz nekih izkušenj ali prepričanja,vsaj tako jaz razumem,le zate še ne vem,kam te naj dam.A ti nimaš nikoli vsaj malo viška energije?potem si pa še zelo na začetku ali pa na koncu.O biserih zvestih pa zdaj res ne bova,tudi jaz sem se že od kakšnega poslovil za vedno.Daj umiri malce svojo jezo in odkriti bes,ker nam dokazano škodi.Eni to ugotovijo hitro,drugi pozneje eni pa menda nikdar.Od nas samih pa je odvisno v kateri skupini bomo.Pa malce strpnosti,prosim! oprosti,če sem bil malce(preveč) direkten
Oooo metuljčica,
tebe sem pa vedno vesel,saj veš,samo ne smem tega na glas priznati,da me kdo spet ne etiketira prehitro.Jaaa,prav imaš,imam določene težave in to ne male:
-kako se čimprej postaviti nazaj na noge(dobesedno)
-kako bo s službo in tudi poslom? imam pop….s.p.,ki sem ga lani spomladi odprl tudi z precejšnjim kreditom.Jeseni pa buuuum.
-ali bom uspel še naprej zagotoviti vse kar povprečna družina potrebuje?
-ali bom uspel jeseni skleniti pogodbo(posel),z katerimi bi odpravil vse dvome?
V časih kakršnih živimo in se nam še slabše obeta v prihodnosti,ni čudno,če nas je večina kdaj pa kdaj v kakšnih dvomih.Seveda imaš prav:brez strpnosti in razumevanja še bolj ne bo šlo ampak bo(nezaupanje) le še povečevalo prepad.
Lep pozdrav vsem strpnim in razumevajočim!
🙂
gospod Mario,
poimenujem vas zato tako, ker za vsakim imenon stoji bitje in vsako bitje je vredno spoštovanja. Ne vem kaj bi to bilo tukaj nabijanje, najbolj ne razumem. Včasih pa res moram kakšen žebelj zabit, da lahko kakšno sliko obesim Imam jih rada, jih občudujem, v njih pozamim vedno kaj zanimega. Ni pa se treba truditi, kam bi me deval, ker se sama devam, tja kamor pač mi je v namenjeno. Grizla sem ko sem bila še majhna deklica, zato še danes to znam, ampak izbiram sama, kaj in kje in s čim grizem. Če ste dobil občutek krivde, medtem ko sem povedala le kaj počnete. Se čutite prizadet, bom skušala to na nek način popraviti.
gospa z metuljčkom.
Hwala, ker ste za opozorilo, res ni kriv gospod Mario, če se je to tako bralo se opravičujem. Sem zajezila svojo jezo, vendar sem danes izjemno žalostna, ko sem med tem časom vznemirjenja prepozno opazila stisko meni izjemno dragih oseb.
Res je, da vsak kdaj izgubi svoje drage. Tudi jaz sem med tistimi. V starosti od šestega do destega leta, so mi umrli vsi stari starši, zaradi nesreče sem v tem času izgubila tudi očeta. Od desetega do petnajstega leta starosti, sva z mamo skrbeli zanj, potem pa je nenadoma umrl pri mojih petnajstih letih. Najhuje pa je to, da sem in še danes se v slabih prehodnih obdobjih čutim za vse to odgovorna.
Vem, da moram iz tega, in vem, da je to izjemno naporno delo, vem da je potrebna Vaja.
Preposto, se še učim.
@čustva ene
Pozdravljeni! Iz vašega pisanja se da še kako čutiti, da ima vaša »jeza« globlje razloge, da ste najverjetneje izkusili veliko razočaranj in bolečine. Ne vem, če je zajezitev jeze prava rešitev. Potlačena čustva ponavadi ne prinesejo nič dobrega, še posebej če gre za negativna. Predvidevam tudi, da je ta jeza v resnici posledica drugih potlačenih čustev, da nekako v preteklosti niste uspeli »predelati« vso žalost in razočaranja, ki so se nabrala v vas, da, po domače povedano, zadeve niste v celoti preboleli oziroma da je niste prebolevali na pravi način. Sami pravite, da se v trenutkih slabosti počutite odgovorni za vse, kar se je v preteklosti tragičnega dogajalo vam oziroma vašim bližnjim. Vem, da veste, da v resnici za to niste vi krivi, a tega občutka se je kljub temu težko znebiti.
Mogoče bi glede tega morali poiskati strokovno pomoč. S kakšno psihoanalizo bi verjetno lahko uspešno »predelali« to poglavje vašega življenja. Ne zato, ker bi bilo z vami zaradi tega karkoli narobe, ampak zato, da to končno daste ven iz sebe.
Bili ste še mladi. Preveč hudega ste izkusili za otroka. In očitno takrat ob sebi niste imeli ljudi, ki bi vam pomagali na pravilen način prebroditi vse to. Vem, kaj pomenijo takšne družinske tragedije za mlade ljudi. Za vse družinske člane je to neverjeten stres, vsi potrebujejo pomoč. Na nek način so eden drugemu v oporo, ampak vsi se utapljajo v žalosti in pogosto se zgodi, da se zaradi tega žalost sčasoma, namesto da bi se manjšala, samo še veča. Verjetno je vaša mama oporo za te tragične trenutke našla v vas. Kar pomeni, da ste ob svojem bremenu nase sprejeli še del njenega. Kako neki naj otrok zmore prenesti vso to težo? Ne more. Vsaj tako ne, da ne bi ob tem trpel.
Nikar se ne obtožujte za stvari, ki so se zgodile vašim bližnjim. Naredili ste, kar ste lahko. Pravzaprav več kot marsikateri vaš vrstnik. Prebolevanje nam dragih oseb je vedno težko. Bližje kot nam je nekdo, raje kot ga imamo, težje je in dalj časa traja. V resnici nekaterih tovrstnih izgub nikoli ne prebolimo. Samo naučimo se živeti s tem, ker navsezadnje je tudi smrt le del življenja in tako ali drugače neizbežna. Sprejmite to kot dejstvo, da je takšen krogotok življenja. Da po dežju vedno posije sonce. Da nekateri ljudje odidejo, pridejo pa novi in tudi rojstvo novega življenja ima svoj čar in veliko razlogov za veselje. Spominjamo se tistih, ki so odšli, a živimo za tiste, ki živijo tu in sedaj in ki nas potrebujejo.
Ne glejte na svoje življenjske izkušnje kot na nekaj, kar vas je za vedno zaznamovalo. Saj veste, kako pravijo, kar nas ne ubije, nas okrepi. S svojimi izkušnjami pa boste zagotovo lahko še komu v pomoč. Slej kot prej se vsi znajdemo v situaciji, ko se moramo soočiti z izgubo drage osebe. Nekateri že v otroštvu, drugi pozneje. Vi zaradi vsega, kar ste doživeli, niste šibkejši, ampak močnejši. In sposobni preživet v tem svetu, ki je včasih tudi zelo krut. Je pa lahko tudi zelo lep. Le dovoliti si morate, da končno na svet pogledate tudi s tega zornega kota. Srečno in vse dobro.
Gospa čustva ene,
saj ne vem,če sem ti že povedal a lažje se sporazumevam z ljudmi na *ti*,saj ne,da jih ne bi spoštoval ampak tako bolj preprosto al zaupljivo al kako že se mi zdi.Niti ne vem točno od kdaj je tako,a najbrž sem se tega navadil v društvih kjer se vsi tikajo.Saj ,če te moti,bom pa drugič tvojo kulturo uporabil.Nabijanje,pa tukaj za nekatere pomeni:oporekanje,nestrinjanje,obsojanje,klevetanje,pljuvanje.Tisti,ki uporabljajo take vrste komunikacijo,se bodo že sami prepoznali.Seveda si ti še daleč od tega.Občutka krivde pa nisem dobil,ker nič takega(prepovedanega)ne delam,kar bi škodilo širši družbeni skupnosti.Da pa se mi večkrat oko ustavi na kaki simpatični dami,je pa res.Če je to greh,potem sem kriv.Ravno danes sem tukaj gor čital izpovedi žena,partneric,ljubic,ki varajo tako ali drugače.Pa koliko je tega,saj ne moreš verjet.A do nedavnega smo bili javno na udaru predvsem moški.Bog ve zakaj je tako,a neki razlogi že so,pa naj si bodo konkretni ali samo v glavah.Vem samo zase kaj si mislim o tem,drugih ne morem in ne želim soditi.Pa še to bi me nekateri v enem drugem forumu najraje razstavili,ker sem pač napisal tako kot mislim o zvestobi in varanju.Res je tudi,da včasih izrečemo kaj kar ni čisto tako in nam je potem žal.Kdor dela,greši,pravijo in tega se spomnim preden se spustim z kom v razpravo.Kar se pa tiče o izgubi najdražjih,pa je najbolje res ne preveč misliti o tem.Ker kadarkoli se spomniš kake podrobnosti lahko zaboli-zaskeli.Veš kako je v resnici:Vsi bomo enkrat umrli,le da se eni tega ne zavedajo oz.se obnašajo kot,da bodo večno.Slaba-jalova tolažba,če mene vprašaš.Kar se pa tvojih občasnih travm tiče,pa res ne vem kaj naj ti rečem,razen,da za tvoje dobro spravi to čimprej iz sebe in zadihaj z polnimi pljuči.Upam,da ti je metuljčica dala kakšen uporaben nasvet,saj je dober ekspert na marsikaterem področju in zato jo cenim.Pa kljub temu so se nama enkrat skoraj skresala mnenja,samo zato,ker sem enkrat neko stvar tako malo za hec na šalo obrnil.Tale je pa dobra ne:malo za hec na šalo obrniti….učimo pa se vsi,do smrti,pravijo.Samo ne utrujaj se preveč.Vse dobro ti želim.
In ja….zaradi mene nimaš česa popravljati.Vse je o.k.
Hwala obema.
Ampak ta trenutek, pravzaprav ne morem zapisati nič drugega kot le to, da sem striktno proti pornografiji. Kar se opa simpatičnosti, kolegalnosti, tovarištva tiče – ne vem česa bi bil tu kriv ?
Danes sem malce bolj vesela 🙂
Tu nekje do te mere, da sem se uspela pogledat v ogledalo in si kot Pika Nogavička na obrazu pege štela. Štejem, šteje in ne morem ugotoviti ali so še vse.
🙂
Tako malo za hec, čeprav ravno ne vem, če je to zadosti hec za smejat.
@čustva ene
No, to je pa lepo prebrat. 🙂
Če vam bo spet hudo, pa pojdite malo ven, v naravo. Zelena barva pomirja.
Pri premagovanju stresa, žalosti, jeze,… pa je zelo učinkovito orožje tudi šport; recimo tek, kolesarjenje, tudi sama hoja. Človeka napolni z novo energijo, svoje pa naredi tudi endorfin, t.i. hormno sreče, ki se sprošča ob športni aktivnosti.
Športno aktivnost namesto pornografije svetujem tudi gospodu Mariu (če je možna glede na njegovo bolniško), saj je sam dejal, da potrebuje sprostitev. 🙂
Hvala, sem upoštevala vaš nasvet. Čeprav sem se dolgo odločala in si našla polno drugih drobnih opravil. Res me je pomirilo in zbistrilo misli.
Gospod Mario. Ker ste na bolniški in manj mobilni, poskusite vsaj izvajati kakšno umirjeno telovadbo razgibavanje z udi, kolikor pač zmorete. In tudi malce na galvo se v tudi lahko postavite, pa čeprav sede in se po temenu zmasirate. Malce poživi krvni obtok. 🙂
Malo za hec, ampak pri joge, taki elemnti gibanja – vaje res oobstajajo, morda pa le poskusite.
d.dan*čustva ene*,
upam,da si danes in te dni vredu,ko je narava vsa v zanosu.Kaj pa hočemo,moremo se veseliti majhnih stvari,če se želimo večjih nadejati.Tiste pege,kot na obrazu Pike Nogavičke.,so bile pa zelo posrečene.Tisti večer,sem prišel precej pozno domov,pogledal na forum in bilo mi je fajn,da je še kdo za šalo.Tega nam zadnji čas najbrž(skoraj)vsem manjka.Čimveč takih(prijetnih)trenutkov ti želim.
metuljčica…….
pa saj niti pod razno nisem obseden z pornografijo.Tisti čas,ko sem zastavil to vprašanje,sem pogledal tak film ali dva.Bolj kot to me skrbi ročno delo za katero pa se res morem kdaj pa kdaj zraven dati,če hočem,da lahko zvečer koliko toliko v doglednem času zaspim.Drugače lahko strmim v zrak tudi po uro,dve.Te pa reči,če nisem siromak.Najraje bi ti dal od moje tel.,da jo vprašaš kaj je narobe,ker vedno,ko jo jaz reče,da nič.Le utrujena je vedno al bolana al zaspana al kaj pa vem kaj.Saj te ne bi res s tem obremenjeval,le nato sem se spomnil,da je sex tudi neke vrste športna aktivnost,ker nekaj za na dolge proge še ravno nisem a upam,da bom čez dober mesec ali dva.Sicer pa sem ob zadnji kontroli v Mb naročil tudi tablete za spanje.Toliko o sprostitvi.Tudi tebi želim vse lepo…..
Gospod Mario,
Sedaj čutim dolžnost, da se Vam opravičim, ker sem se zaradi nekega drugega dogodka tako znesla, tule svojo jezo in žalost. Vi bi celo krivdo preprosto sprejel. Sreča je ta, da je bila tule Metuljčica, ki me je na to opozorila, za kar sem ji hvaležna. Sem se sprehajala po deževnem gozdu, v objemu zelenja. Opazovala drevesa, poslušala škrebljanje dežnih kaplic. Gob nisem opazila. Zdaj ne vem, a res ni čas za rast ali jih jaz nisem videla.
Uvidla sem, da najbrž svojo jezo in žalost znašam tudi na svoje ljube in meni drage, na ta način, kot sem jo tukaj Vam. Ne ni pošteno in niti dobro.
Kar se pa Pika Nogavičke tiče, res včasih se tako počutim, sedaj. In pege na obrazu, še vedno štejem, štejem, ne preštejem.Opazila sem, da jih je nekaj izginilo. Le kdo jih je narisal, kdo izbrisal 🙂 Je zgolj igra narave ?
Ni bilo namenjeno vprašanje meni, glede Vaše. Pa si bom dovolila vseeno vparašt.
Zakaj jo sprašujete, kaj je narobe, ko pa vidite, da je utrujena in zaspana ?
No, zunaj vročina za znoret, povečana koncentracija ozona, sama pa tudi delno mobilna, zato pred comp namesto, da bi na plači uživala v hladu morja :(.
Torej, sama proti pornografiji nimam nič. Kot tudi proti romantičnim komedijam ne. Obe prikazujeta izkrivljeno podobo ljubezni: ena poudarja zgolj telesno plat, druga pa pocukrano romantično plat, ki je v reali skorajda ni, saj vsaka zveza pomeni kompromise, težave, prilagajanja …
Pornografija sama po sebi ni slaba, kot tudi deci vina po kosilu ne. Če pa pride do izkoriščanja, predoziranja, potem je to pa problem. Za mojega partnerja vem, da to občasno prakticira. Ker je njegova želja znatno večja od moje. Mi je pa všeč, da tega ne počne na skrivaj. Včasih si kak pornič ogledava celo skupaj, nemalokrat se zadevi celo smejeva. Osebno v tem ne vidim nič slabega.
Ja, super lepo bi bilo če imata partnerja usklajene potrebe. Tudi jaz sem pred 14.leti spoznal svojo zdajšnjo punco, ki mi je takrat zmešala glavo. Ampak tako med pogovori tedaj mi je omenila, da njej pač sex ne pomeni kaj dosti in da bi komot bila lahko brez. Ja pa ja de, sem pomislil in pozabil na to njeno izjavo. Po vseh teh letih in tudi kar nekaj sexa in seveda tudi mnogih problemih in zavrnitvah sem nabral pri njej tolko izkušenj, da sem sedaj v statusu ” ni ji do sexa in lahko bi brez” ta status mi ne more iz glave. To se je utrdilo z mnogimi zavrnitvami in ugotovitvami da se je dogajalo predvsem zaradi moje želje po intimi kar mi je sicer zelo ugajalo ampak feedback pa ni bil pravi, zato je ta status sedaj lepo zabetoniran, tudi moja potreba po njej je čudežno izginila. Ampak vem kako fajn je ko si nekoga želiš in še lepše, ko si te ta tudi nazaj, zato sem sedaj popolnoma brez energije in nejevoljen, najraje bi kar nekam odšel. Kaj ti bo porno film….lahko ti pomaga požvrklati misli in tako doseči tist orgazem. Ampak to je instant orgazem in se ne more primerjati s čutenjem in poželjenjem osebe, ki te ceni, spoštuje in bi vse naredila zate, poleg pa seveda tudi sama uživa.
Zadeva je enostavna. Po stoletjih zatiranja so ženske začele s feminizmom. Ki gre pa v drugo skrajnost. Ženske pričakujejo da bodo moškim ‘enakopravne’ to pomeni da jih bodo teptale in prevzemale njihove vloge. Moški pa tega čudežno ne prenašamo najbolje. ‘Feministkam’ ne odpiramo vrat, ne nosimo rož ne namenjamo drobnih pozornosti. Tako kot ženske ne potrebujejo moških tudi moški ne potrebujemo žensk. Zdaj ko ste lahko samostojne in enakopravne se pa pritožujete, da vam ne namenjamo dovolj pozornosti. Čakajte malo, zakaj že? Saj ste samostojne, a ne? Saj se do vas obnašamo kot do drugih moških. A zdaj vam pa ne paše več?