Metuljčica, dobro si to napisala.
Težko verjamem, da se iz tega lahko človek izkoplje samostojno. To je tako, kot nekdo, ki je padel v jamo, pa se pričakuje, da bo sam splezal iz luknje. Če mu ne podamo letve, mu moramo podati vsaj roko.
To je tako intimno in skrito področje človekovega življenja, da ga človek ni pripravljen razkrivat pred drugimi. Tukaj je velikokrat lahko zanka, da se stvar ne premakne nikamor.
Prav neverjetno je, kakšen je lahko začetek osvoboditve, če se določena stvar pove. Naš um nas prepričuje, da svojih slabosti ne smemo razkrivati, ker bomo potem zaznamovani, ker bomo veljali za nekaj slabega. Posebno je to težko, če imamo iz otroških let zelo slabe izkušnje obsojanja in iskanja krivca, obtoževanja. Problem je potrebno izpostaviti, da pade s človeka teža, da lahko lažje zadiha, da se v življenju začnejo dogajat spremembe.

Upopija pa je pričakovati, da lahko z partneskim odnosom zdravimo zasvojenost. Da ena spolnost lahko nadomesti drugo. Zasvojenost je pokazatelj, da nimamo razrešeih odnosov s samim seboj in z okolico.Partnerski odnos ponavadi stvari samo še zakomlicira, ker nismo sposobni nomalne komunikacije s partnerjem.

Podoben primer je tudi mladi, ki niso zadovoljni v primarni družini, želijo čim preje pobegnit na svoje in si najdejo partnerja, s katerim bodo pa zaživeli čisto drugače kot pa doma. Na koncu se pokaže, da mora vsak sam razrešiti odnose v preteklosti in da to ne more narediti nobeden drug namesto njega.

[img]http://bystander.homestead.com/files/happiness600.jpg[/img][center][/center]

Res je, Kvadratek, ljudje bežij(m)o pred marsičim v življenju. Najlažje je obsojat. Težje je razumet. Še težje je priznat, da problem obstaja. Najtežje pa je konstruktivno se lotit reševanja tega problema, težave.

Pornografija je v bistvu zelo delikatna zadeva. Nekaj pri čemer lahko hito pademo v stereotipiziranje in obsojanje. Ampak pogosto se pri tem stvari lotevamo reševat na napačnem koncu. Oziroma vidimo največji problem tam, kjer je v resnici najmanjši. Pornografija ni nikoli proble smao zaradi pronografije. Problem je takrat, ko obstajajo drugi, večji problemi.
Govorim seveda o tem, da to postane neke vrste obsedenost, reden beg iz realnosti. Ne pa nekaj, kar se zgodi tu pa tam ali “za foro”.

Glede mladih, ki bežijo na svoje… Nič ni narobe s tem, če se človek osamosvoji. Še posebej če prihaja iz problematične družine in si želi boljšega življenja. Tudi ni nobena tragedija, če v nek odnos prinese vso to navlako iz prejšnjega primarnega okolja. Vsi imamo nekje globoko v sebi cel kup težke prtljage, ki jo vlačimo s sabo. Nekateri imajo celo tako težko, da jih, ko poskušajo splavati na površje, ta nenehno tlači proti dnu. Ampak slej kot prej pride človek do točke v življenju, ko absolutno mora razrešiti stvari s to “prtljago”, če hoče svobodno plavat naprej. Po možnosti v družbi partnerja. Tako pač je. In določene stvari moramo sami narediti. Drugi nam lahko stojijo ob strani, so razumevajoči, ne morejo pa tega narediti namesto nas. Ampak enkrat je enostavno treba razrešit s travmami iz preteklosti, sicer imamo bolj malo od sedanjosti in slabe obete za prihodnost. Je pa včasih tudi priročno smilit se samemu sebi. Ampak to se mora nekje nehat, sicer gre partnerski odnos lahko hitro v franže.

Glede bega na svoje še to. Včasih si kdo tako zelo želi čimprej zbežati iz beznice, v kateri živi, da to ne le danaredi prehitro, ampak pogosto tudi z napačno osebo. In za to plača kar drag davek v življenju.

Metuljčica, zelo rada te berem. Prepričana sem, da delaš in boš naredila še veliko dobrega za ljudi.

Ampak glede pornografije se pa ne morem strinjat s teboj.
Zame je problem pornografija kot taka ( ali zasvojenost ali samo občasna) kot tudi vzroki, ki so nekoga pripeljali v tako stanje. Kdor je v življenje že doživel, kaj pomeni travmatična izkušnja, močna stresna situacija, laho približno razume, da je zasvojenost lahko način, da človek sploh lahko preživi.
Pornografija samo po sebi nikakor ni v redu, ker je to nekaj, kar je proti ljubezni, ampak je tukaj oseba predmet poželenja, njeno dostojanstvo je razvrednoteno. V pravi ljubezni ne more biti take popestritve, ali pa je tudi resničen odnos med dvema ravno tako zgrajen samo na poželenju.
Ravno tako, kot je samozadovoljevanje nekaj, kar človeka pusti praznega in se tolerančni prag zvišuje, ravno tako je tudi pri partnerskem odnosu, ki je zgrajen na tej osnovi. Sex je ravno tako lahko zelo, zelo prazen in tudi orgazem ni tisko, ki bi dva povezoval. Velikokrat je pa ravno tak odnos vzrok za žensko frigidnost.
Drugače pa vsak ima svoje izkušnje, velikokrat gre človek po napačnih poteh in ko ga doletijo posledice njegovih napačnih poti, je prisiljen spremeniti pogled ali način življenja.Ali pa tudi ne.

No, Kvadratek, saj ne pravim, da je pornografija super in oh in sploh. Lahko bi ti celo razpravo napisala kako in zakaj pornografija ni v redu, ampak ni to point tega o čemer sem pisala. Namerno nisem hotela o tem pisat, da ne izpade zadeva čistunska in da se ne oddalji od nekega drugega problema, ki bi lahko imel za posledico tudi kakšno drugo, bolj fatalno odvisnost. Tudi droge niso ok, tud alkohol ni ok, tudi cigarete niso ok… ampak poglej, jaz lahko že celo življenje lahko mirno hodim mimo vsega tega in, ne glede na to v kakšnem psihčnem stanju sem, mi ne pride na pamet, da bi posegla po tem. Kdo drug pa poseže. Seveda pa ima vsak človek kakšno razvado. K temu smo na žalost nagnjeni. Vprašanje pa ali bomo znali tudi takrat, ko bo kriza, ohranit pri tem zmernost.
Moj namen pa je bil fokus problema s pronografijo usmerit malce širše. Da ne govorimo zgolj o nezdravi spolnosti, nezdravem partnerskem odnosu itd. ampak tudi kot o pornografiji kot begu pred soočanjem z drugačnimi težavami v življenju. Težavami, v kakršnih kdo drug lahko poseže tudi po kakšni drugi, bolj smrtonosni drogi ali pa si nenazadnje celo vzame življenje. V primerjavi s tem je pornografija mila zasvojenost. Ampak to je varljivo. Tudi takšna zasvojenost lahko človeku uniči življenje.In majhen ali velik rpoblem, še vedno je problem.

Glede odnosov pa imaš seveda prav. To so osnove, na čem mora oz. ne sme bazirat nek odnos. Goli seks ni dovolj, ampak, verjemi, brez seksa pa tudi ne bo kakšne hude perspektive v tem odnosu, pa če imata dva še boljšo postavitev planetov in še boljše obete pri vedeževalkah. 🙂
Seveda pa je treba imet tudi do spolnosti nek zdrav odnos, bit glede tega odprt. Če bo dvema spolnost tisti del razmerja, v katerem ne bosta sproščena, ko sta skupaj, kjer bo cel kup tabujev in zadreg pri pogovorih o tej plati partnerskega odnosa… ne vem, če bo zadeva laufala tako kot mora. Pa tudi če se ujameta pri športu, kuhi, intelektualnih debatah, bla bla. Meni pač idealen partnerski onos ni takšen, da fant vsak večer stisne dekle k sebi, jo pogladi po laseh in ona blažena zaspi v njegovem objemu, on pa gre čez pol ure svoje opravit na wc ali za računalnik. Saj seks ni samo pohota. Najlepši seks, sploh v partnerskem, odnosu, je tisti, kjer so čustva pristna in kjer obstaja ne le fizično ampak tudi mentalno ujemanje partnerjev. In takšen seks te ne pusti praznega.
Razmerja, ki bazirajo samo na poželenju, se lahko na nek način res prevesijo v odvisnost. Ampak majhna je verjetnost, da bo takšno razmerje trajalo zelo dolgo. tukaj je mera kar hitro polna in človek si zaželi nekaj novega. Oziroma nekoga novega.

Mimogrede, delati dobro za ljudi… no ja, ni bistvo mojega pisanja ravno v tem. Povem samo svoje mnenje. Ni pa moje mnenje absolutna resnica. Če komu pomaga, toliko boljše. Point mojega pisanja je, da ljudi pripravi do razmišljanja. Samo to. In če bodo razmišljali, bodo mogoče prišli tudi do rešitev. Pa četudi povsem drugačnih kot bi jih jaz predlagala. Tudi za to, da nekaj demantiraš ali negiraš, je potrebno razmišljati. 🙂

pozdravček kvadratek77 in metuljčica,
kar dobro sta skresali mnenje v tej temi kar je IN in kar je QUT.Nekoliko sta se oddaljili od prvotnega vprašanja a nič hudega,vsak pove pač svoje mnenje,ki sta ga vidve na čase zavili v celofan oz.razložili bolj tako kot je družbeno najbolj sprejemljivo.
Ja metuljčica prav imaš:če nekdo potrebuje 7 orgazmov-potešitav na dan je to res vprašljivo,če je z njim vse vredu?po drugi strani pa se ti zdi običajno,da potrebuje toliko orgazmov nekdo,ki ga zanima oz.rad pogleda pornografijo,kar pa ni normalno v neki redni vezi..Zanima me od kod ti taki podatki,ali si rekla kar tako na pamet?Meni osebno se ta številka res zdi butasta-prevelika.Koliko pomeni sex v ljubezni oz.v neki redni vezi, na široko ne bomo razpravljali,ker so ziher mnenja spet različna,vaju pa vseeno sprašujem,koliko pa res pomeni sex v neki vezi,če bi ga izrazili v %?
hvala in lep(čeravno deževen)dan še naprej.

To ni odgovor za vprašane, malo se bom vrinil 😉

Dober seks je 10% zveze, slab pa 90%….

Onidve bosta pa svoje povedali 🙂

Kolikšen pomen ima spolnost v posameznem razmerju je zelo subjektivno. Nekateri pravijo, da do 30%, spet drugi da več kot 50%. Razvpit psiholog dr. Phil recimo opozarja, da je razmišljanje, da spolnost nima nič opraviti z dobrim razmerjem, nevarno. On tako zatrjuje, da ima seks v razmerju zelo pomembno vlogo in da mu v razmerjih, kjer spolnost ne »štima« pripisujejo velik pomen, celo 90%, medtem ko naj bi pari, ki imajo zadovoljivo spolno življenje, spolnosti pripisovali le 10% pomen. To pravi tudi On_ 🙂
Jaz bi dala spolnosti v razmerju po pomembnosti 15-20%. Ampak to ne pomeni, da če je spolnost porazna ali je sploh ni, da lahko ta primanjkljaj uspešno kompenziraš z drugimi zadevami. Deloma že, povsem pa ne. Ker dejstvo je, da je človek tudi spolno bitje. Zadovoljevanje spolnih potreb je nekaj samoumevnega. Ne le za mlade, ampak tudi ljudi v starejšem življenjskem obdobju, na kar pogosto pozabljamo. Seveda pa spolnost nima pri vseh posameznikih enakega pomena. Iz tega pa lahko pride do celega kupa problemov in frustracij pri tistih parih, ki so v resnici seksualno nekompatibilni. Vprašanje, če je v tem smislu možno prilagajanje v nedogled. Jaz mislim, da ni, vsaj ne tako, da se to ne bi poznalo na razmerju. Zato je stopnja pomembnosti spolnosti v razmerju pomembna tudi d tega koliko sta v resnici glede tega dva človeka kompatibilna. Verjetno idealne kompatibilnosti ni, zato se meni zdi realno govoriti o 15-20% pri tistih parih, ki so razmeroma dobro spolno kompatibilni. Če so idealno, ap je verjetno tudi 10% ok.
Vsi vemo,da se nekateri pari vihravo podajo v razmerje samo na podlagi spolnega ujemanja. To seveda ni dovolj, da je razmerje na dolgi rok lahko uspešno. Ampak tudi če je vse ostalo v redu, pa spolnega ujemanja ni, zadeva ne bo preživela. Seveda tudi spolno nezadovoljeni pari lahko ostanejo poročeni do smrti. Vztrajati z nekom je eno, biti zadovoljen v razmerju z nekom, pa nekaj povsem drugega.
Spolnost je pomembna. Ne samo za funkcioniranje razmerja, ampak pomembno vpliva tudi na psiho posameznika. Tako kot se zaradi spolnih frustracij lahko razvije kup psihičnih težav, pa je lahko tudi nezdrava spolnost posledica »psihičnih težav« oziroma najrazličnejših potlačenih travm iz otroštva itd. . Te zadeve je že Freud obravnaval v psihoanalizi in gre za zelo obširno temo. No ena od spolnih odklonskosti pa je tudi kompulzivna masturbacija (običajno ob pornografiji), ki vodi v zasvojenost. Kot je meni znano nekateri avtorji govorijo tukaj o 3-25x na dan oz. teden. Jaz sem napisala 7 orgazmov na dan na pamet, ker se mi to zdi res skrajna meja celo za človeka z izredno visokim libidom. No, dejstvo pa je, da ljudje, ki imajo težave s kompulzivno masturbacijo, pogosto to dejansko počnejo tudi 5x, 7x na dan oz. se tej številki postopoma približujejo. Ko masturbiranje ob pornografiji postane del vsakodnevne rutine, je človek na zelo dobri poti da postane zasvojen s tem. Kaj to pomeni za njega ali njegovo razmerje, pa mi menda ni treba preveč nazorno slikat. In tudi to vrsto zasvojenosti je treba resno jemat. Ob orgazmu se med drugim sproščajo t.i. hormoni sreče, pride do vrste kemijskih sprememb v organizmu. V ponovno ravnovesje pa se je najlažje spraviti z nekaj abstinence.

On_,mislim,da si mi že drugič enako odgovoril na vprašanje,zato mislim,da nisva bila na isti valovni dolžini.Rekel si 10% zveze dober sex,90%slab.Morda je to realno stanje,jaz pa sem spraševal koliko %,bi moralo biti za idealno zvezo?seveda mi je jasno,da se ne da posploševat in,da ni pri vseh enako a še enkrat:koliko % bi naj bilo za idealno zvezo?
Metuljčica bi dala po pomembnosti-idealnosti v zvezi 15-20%,jaz pa še vedno mislim,da je z strani moškega pogleda oboje še zdaleč premalo.Jaz sem moji pred časom dejal,da je zame to 50% vsega,pa je rekla,da pretiravam,tako,da bi vseeno bilo dobro slišati še mnenje drugih moških.Set drugič sem ji rekel,da bi bila večina Mon zadovoljna z več sex-a,pa je rekla,pa si poišči take.Je to pošteno?
Ženske ste bolj tako:eh,dobro je,koliko je,lahko bi bilo več ampak vse drugo je o.k..tako,da ali ste s tem zadovoljne ali pa drugam po več.Moški-vsaj po sebi sodeč,smo nedvomno bolj kritični,seveda,kateri si upamo spregovoriti o tem,tako,da težko se sprijaznimo z nekim minimalcem.Tisti,ki koliko-toliko damo na zvezo,se poskušamo doma najprej pogovoriti kako in kaj,oni drugi pa kar direktno drugam po več.Večinoma vsi pa na koncu pogledamo(podrgnemo) drugo bejbo.In,če imamo smolo, je hudič v strehi,kot,da bi bilo doma vse oh in ah.Seveda bodo zdaj ene Mone skočile v zrak:-kaj pa moj,ki je imel doma(skoraj) vedno na razpolago,pa je šel drugam-tem se opravičujem in vzamem besede nazaj.
Metuljčica,lepo si opisala pomembnost spolnosti potem pa spet z tistim nekateri avtorji govorijo o 3-25x na dan oz.teden-za tiste odvisnike ali koga?jaz pa pravim od 3-5x na teden za normalne razmere.Ali se vam zdi preveč?potem imate vse šanse,da ste-boste prevarane-i.
Metuljčica,kako pa si ti zadovoljna v reali s tem?

Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi.” Tone Pavček
Verjamem, da medsebojna ljubezen dela čudeže in spreminja svet.

Spolnost je zelo pomembnen del zdravega partnerskega odnosa. Ne morem govoriti o %, ker na zadevo gledam drugače. Dva, ki se med seboj ljubita, ki sta uglašena na isto frekvenco, bosta dobro funkcionirala na vseh področjih. Dva, ki pa se ujemata v spolnosti, ne funkionirata pa v redu na drugih področjih, tudi dolgo ne bosta dobro funkcionirala v postelji. Sex ne more nadomestiti drugih nekompatibilnosti.
To je moj pogled.

Tako mišljenje si tako medlo utemeljeval že samo na teh forumih večkrat. Si, kar si, naj še tako zavijaš v celofan…….

Mario, mislim da ti nekatere tekste površno bereš ali pa se mi čudno izražamo. 🙂
V glavnem… 3 -25x je mišljeno za masturbacijo. Redni spolni odnosi s parnerjem 3-5x na teden so po mojem ok.
Kar zadeva pomembnost seksa… očitno ti nekako drugače ocenjuješ te odstotke kot On_ ali pa jaz.
Moje mnenje je, da v primeru partnerjev, ki se relativno dobro ujamejo v seksu, do 20% uspešnosti te zveze temelji na seksu. To bolj po domače povedano pomeni, da če bosta ta dva redno dobro poseksana in se ne bosta pritoževala glede tega, bo še vedno obstajalo 80% drugih dejavnikov od katerih je odvisna njuna zveza. Ali kontra pogled, če jima bo vse ostalo funkcioniralo in se bosta odtujila, bila praktično brez seksa, bo še vedno velik manko. 20% je veliko. Saj se tudi v drugih področjih nihče 100% ne ujame v vsem. Za lep odnos je potrebnega veliko prilagajanja.
In dejstvo je, da na uspešnost razmerja bolj vpliva tisto, kar manjka, kot tisto kar je ok. Zato so ti odstotki relativni in se lahko tudi spreminjajo oz. so plod subjektivnega pogleda na zadevo. Po tvojem pisanju sodeč, ti s svojim spolnim življenjem niso najbolj zadovoljen, torej je temu primerna tvoja ocena 50%. Ampak teoretično, da bi ob sebi imel partnerico, ki bi se popolnoma ujemala s tebo glede seksa… si prepričan, da bi bil ta odstotek še vedno 50%? po mojem bi potem postal bolj pozoren na druge stvari. Ni pa nujno. Enim moškim je dovolj,da so dobro poseksani. Tudi če imajo ob sebi lutko z IQ 30. Svet je raznolik, okusi tudi. 🙂
A me sprašuješ, kako sem jaz v reali zadovoljna s seksom? 🙂 Sem. Imam dolgletnega partnerja. Imela sva idealno “študentsko” razmerje z veliko seksa in podobnimi interesi. Potem je sledilo obdobje krajše krize, ki je bilo hkrati tudi tisto obdobje najine zveze, ko so se odstotki, kaj je najpomembnejšev zvezi in kaj ne nekoliko preprazporedili. Žal ne pri obema v enakem razmerju. To sva uspešno prebrodla, verjetno tudi s pomočjo dobrega ujemanja v spolnosti. Imela sva srečo, da se zaradi nekaterih drugih težavic nisva odtujila. Potem sva oba “odrasla” in najini odstotki so ponovno približno enako razporejeni. Verjetno se bodo stvari v življenju še večkrat spremenile, ampak trenutno nama je zelo lepo.
Midva z mojim partnerjem sva oba veliko dala skozi v življenju, od tragične izgube prejšnjega partnerja itd. Mogoče sva se tudi zaradi tega oba zavedala, da nič v neki zvezi ni samoumevno. Niti dober seks. Še vedno pa mislim, da človek lažje kompenzira nekatera druga neujemanja s partnerjem kot pa če se z njim ne ujema v spolnosti.
Glede varanja pa sem tudi sama mnenja, da varajo predvsem tisti, ki doma niso dobro poseksani. Zakaj niso, pa je že drugo vprašanje.

Metuljčica

Po moje se to ne da nekaj matematično-procentualno določevat, ker je eno z drugim povezano. Govorimo lahko samo osrečujoči, zadovoljivi in nezadovoljivi spolnosti.
Namreč če se v spolnosti “ne ujameš”, je to tudi dober pokazatelj, da z odnosom med partnerjema nekaj ni v redu. Na slab (čustveni) odnos se zna še posebej žensko telo izrazito odzvati, tako da “blokira partnerja”, saj ženska ne sprejema partnerja v spolnosti, da ji je spolnost neka nuja in ne užitek – in odtod potem tako nizek izkoristek 15-20% hec-hec:)))

haha, matjazko,ti pa si… 🙂

Ti procenti ne kažejo na izkoristek.Napisani so ob predpostavki,da je izkoristek 100%. 🙂

Predstavljaj si graf kolač z imenom razmerje in v njem zadeve, ki so pomembne za to razmerje. To je zelo subjektivna zadeva in odvisna od posameznika do posameznika ne le od para do para. Ljudem so različne stvari pomembne v razmejru. Nekaterim finančna stabilnost, drugim seks. In ogromno vmesnih zadev. Pri zelo mladih parih včasih nek odnos v celoti bazira samo na spolnosti. Zrelejši kot je človek, več stvari mu je pomembnihpri partnerju. Ne gre več samo za zunanji videz in seks.

Izkoristek v spolnosti pa mora biti vedno visok, sicer bo slej kot prej nastal problem. Je pa to seveda, še enkrat poudarjam, zelo subjektivna zadeva.
Če imaš recimo par, v katerem si oba partnerja želita seksat 5x na teden in to tudi počneta, je glede tega vse ok. Kaj pa če imaš par, v katerem si en želi vsak dan ali minimum 5x, drug pa 1x na teden? Ta dva dajeta spolnosti različen pomen in zagotovo slej kot prej naletita na težavo.
Seveda pa ti odstotki niti ne pomenijo kako pogosto nekdo seksa. Ti lahko seksaš vsak dan, pa še vedno daješ spolnosti samo 20% pomembnosti v razmerju. Dan je dolg, je treba v njem še kaj drugega počet. 🙂

-kvadratek77-,strinjam se s tabo,da se uspešnosti zveze v spolnosti res ne da meriti v %,ampak ko-če zaškriplje na tem področju,si tako nekako najlažje izračunamo naše želje,potrebe,ali pričakovanja naspram drugim izzivom,ki nas še čakajo na skupni poti.Bolj zaradi tega pravim jaz 50%-50%,kot pa zaradi neke utemeljitve z razlogi.
Res je -metuljčica-,včasih pa res preberem kaj površno-pač po zdravi kmečki logiki,kakor mi to od nekdaj imenujemo in nič ni narobe z vašim izražanjem.Odgovorim pa tako,kot se mi v tistem trenutku zdi prav,pa čeprav se to vsem ne zdi o.k.
Nisem te za štos spraševal kako je pri tebi s tem v reali,temveč zato,ker se mi je po tvojih zapisih zdelo,da imaš to fajn porihtano ali pa nikakor in veš kako bi naj z tem bilo.Vesel sem zate,da je ono prvo.
-samo celofan-daj me ti malo razsvetli z mojim medlim utemeljevanjem oz.zavijanjem v celofan.Može?Saj veš,ljudje se učimo,dokler živimo.Ali misliš,da se mene nič več ne prime?
Ja -matjažko- 15-20% je res za nekoga hec-hec,za nekoga pa še kako kruta resnica,zame pa je tu nekje vmes.

Mario
Da imam porihtano… kaj pa vem, midva imava srečo, da sva po tej plati zelo kompatibilna. Malo se je pa včasih treba tudi pri tem, tako kot pri vsem, potrudit. 🙂
Sva pa imela precej časa nazaj cel kup drugih težav v najini zvezi, ki niso bile vezane na spolnost in so se meni v določenem trenutku zdele precej bolj kritične za potencialni razpad zveze kot če bi imela težave v spolnosti. Od raznih izpadov ljubosumja in različnih pogledov na najino skupno prihodnost kar zadeva naraščaj itd. Zato pravim, da je to relativno, kaj je nekomu najpomembnejše v zvezi. Bila sva zelo blizu temu, da bi skorajda začela težave reševat s seksom, torej jih ne reševat. Jaz sem se tega zavedala in sem pravočasno ukrepala, preden bi druge težave vplivale še na to, da bi se odtujila po intimni plati. Ampak same od sebe se ne rešijo nobene težave. Niti v postelji.
Neumno je pričakovat, da bo žena komaj čakala na posteljne aktivnosti, če ji bo nekdo vbijal v glavo kolikokrat na teden je normalno seksat. Lepo vas prosim, to pa ja ubije vso romantiko in vso željo po seksu. Če začne nekdo spontano zavračat seks, to preprosto pomeni, da v tem seksu ne uživa. Saj ne rečem, lahko se tudi ženska malo potrudi za lepšo spolnost, ampak moški pa prav tako nosi del odgovornosti. Za 50% bo pa treba mal več angažiranosti kot zgolj odpet hlače pa gremo hopa cupa.

metuljčica,
skoraj mi je že žal,da sem te pohvalil za pospravljenost na podstrešju,zdaj,ko vidim ob kakšni uri zvečer-ponoči si še tu.Veš kaj mislim;da nekdo,ki v dvoje uživa v kompatibilnosti,bi moral ob taki uri že spati kot angelček.Saj mene ne moti,ker tudi vedno mine 1-2 ure premetavanja po postelji,preden se predam v sen,lahko pa se hitro najde kakšni nejeverni Tomaž in povpraša:-kakšno ponočevanje-? jaz sem že 8.mesec v bolniški(nemobilen)od karambola in se zdaj počasi spravljam k sebi.Upam,da bo čez 2-3 mesece vse v normalnih tirih.Do ta čas pa je v glavnem PC in Tv moja družba in starejša hčera.Vse drugo pa je v službi in v šoli in pri dečku.Kaj češ,življenje gre naprej in mi z(a)njim vsak po svoje kakor kdo ve in zna.Na tej poti ti želim vse dobro in oglasi se še kaj…..čez dobrih 5 let bom jaz tudi na 50+,saj potem bom pa tistih 50% nekoliko zmanjšal(al povečal)ali bomo videli kako že bo…hec-hec…

Hehe Mario, ti si me pa hitro popredalčkal. Meni pojem pospravljeno podstrešje pomeni nekaj čisto drugega. 🙂
Moj mož je trenutno slučajno službeno odsoten, je preko luže. Zadnje čase ponočujem deloma zaradi tega, ker delam na določenem projektu do poznega, deloma pa zato, ker se tako z dragim najlažje uskladiva zaradi časovne razlike na skypeu. Pri nas imamo pač trenutno poseben bioritem, pa zaradi tega nič ne tarnamo. Na srečo je ta odsotnost bolj enkratne narave in bo trajala vsega skupaj samo 3 tedne. Tudi drugače nimava tiste ustaljene rutine – služba od 8 do 16, popoldansko divjanje in 5 min za seks preden utrujen zaspiš. Takšan rutina lahko hitro ubije vso strast. Na srečo imava midva na razpolago malce več časa, da se lahko posvečava drug drugemu in sva deloma tudi po proefsionalni plati “sodelavca”. Ampak preveč bit skupaj ap spet ni ok.
Te še kaj zanima? Kdaj seksava? Najraje zjutraj, potem si pa privoščiva dolgo jutranjo skupno kavico. 🙂 Noč ima res svojo moč, ampak pri nama je pogosto bolj ustvarjalna.

ijoooj metuljčica,
ti pa res oring zagrabiš,ko primeš-za besedo.Tudi zame pomeni pospravljeno podstrešje nekaj drugega,a se mi je prej pač zdel fajn izraz in vedel sem,da boš vedela o čem govorim.Ti veš,da me v resnici ne briga,zakaj si tako dolgo pokonci,ali kdaj vidva najraje s……
Saj pravim,da si pravi tip nooo,ti in tvoje podstrešje…….hahaha
Drugače pa si nikar zvečer preveč ne kuri-ta možganov,da ne bomo čez čas,ko bo tvoj spet doma, tu prebrali:-bilo je lepo i prošlo-ehhh,zate pa res dvomim,da bi se ti lahko zgodilo kaj takšnega,ko imaš gori…..fajn pospravljeno-pošlihtano….ampak zaradi reda,pa si le moremo včasih misliti:-nikoli ne reci nikoli-
Veliko sreče vama želim še naprej -pri ustvarjanju-pa naj bo dnevno ali večerno-nočno!

Saj jaz ne pravim, da je moj partnerski odnos idealen. Pač spraševal si me o tem in sem odgovorila. Sem napisala tudi, da sva imela tudi že zelo resne težave. Takrat sva bila že skoraj dokončno narazen. Če si z nekom tako dolgo skupaj kot sva midva in še dlje, seveda prihaja do sprememb v zvezi, ker se tudi človek v tem obdobju spreminja. In ob vsaki takšni spremembi se moraš s partnerjem nekako na novo začutit. Jaz ne vem, če bo to trajalo večno. Lahko pa rečem, da bom naredila vse, kar je v moji moči, da bi. Življenje pa potem ubere svojo pot. Ampak mislim, da je drugače, če veš, da si se trudil, kot pa da se zavedaš, da je nekaj splavalo po vodi iz malomarnosti ali lenobe. Jaz partnerja ne jemljem za nekaj samoumevnega, tudi če sva poročena. Verjamem celo,da je možno nekoga imeti iskreno rad, pa ga varati. Sploh moški. In potrudila se bom, da stvari ne bodo šle nikoli tako daleč, da bi morala biti prevarana, kaj šele sama varati.
Toliko sva pa tudi prisebna, da pri vsakem prvem nesoglasju ne greva takoj v napad in začenjava vojno. Takšno ravnanje je brezvezno, če nameravaš z nekom preživeti še veliko časa. In vsakemu normanemu človeku je menda v interesu, da ta čas preživi najbolje, kar se da.
Tisto “bilo pa prošlo” bi pa morali imeti vsi pari nenehno na umu. Tudi takrat, ko ne zanemarijo le medsebojni odnos ampak tudi samega sebe. Mi je pa zdaj na misel prišlo, da mi je prijateljica, še v tisith študnetskih časih, ob začetku moje zveze s sedanjim partnerjem, dejala “Ja, ja, lepo dokler traja.”.No, ona jih je v tem obdobju zamenjala 5 in je trenutno srečna ločenka. Midva sva pa še vedno skupaj. Pač večno, dokler traja. 🙂

jutro-dan metuljčica…..
zdaj bi si pa lahko nick že malo odela v pomladne barve,ko je zunaj toplo.Ali ne gre?
Ne vem,zakaj imam občutek,da vsakič,ko ti kaj napišem-komentiram,te malček razjezim?
Ali pa se morda le preveč cenim in se mi to samo dozdeva?
Drugače pa,ja vredu si ni kaj,poveš pač tako kot misliš in taki ljudje so mi že od nekdaj všeč.
In imaš srečo,da si že prebolela čase sramežljivosti,tako,da te najbrž čaka še veliko realne radosti.Praviš,da sta vidva že dolgo skupaj?in midva sva,če se 24-25 letom tako reče.Ja,ja vse živo človek doživi v tem času.Ko gledam takole nazaj pa se mi najlepše zdi vsakokratno
rojstvo otroka,pa tu in tam kaki dopustek ostalo pa vse neko delo,skrbi,obveznosti.Ja no,nekateri temu pravite kako si narediš,tako imaš,drugi pa odvisno pod kakšno-katero zvezdo si rojen.Resnica pa je najbrž nekje vmes…