pozdravljeni,

danes praznujeta moj sin in njegovo dekle drugo obletnico, ko sta skupaj. V tem času se jima je rodil otrok.

Že ko je “ta mlada” prišla k nam sem imela mešane občutke, tolažila sem se, da je to nekaj novega in se kulirala do konca. Naša mlada je začela spati cele dni – resnično. ni pospravljala, nočem se spomniti kako nemarno bitje je to in kako popolnoma nič ne naredi za družino. Kadaj je bilo potrebno kaj pospraviti in odnesti v pralni ali pomivalni stroj vedno samo svoje in same kritike na mojo kuhinjo, na moje delo v gospodinjstvu….

kot sem napisala je tukaj še otrok, za katerega ji je prav malo mar. Pustila ga je nama z možem, sama spi cele dni, se ne javi na tel. klice, ne je in ne vem kdaj opravlja svoje biološke potrebe. Ponoči oživi, komaj čaka da se sin vrne iz dela – dela po 12 ur, potem pa gnjavi da bi šla na pijačko, malo ven…. za otroka ji sploh ni mar.

V prostoru, kjer živi, je kupec njenih umazanih in ponečedenih cunj, kozarcev s pijačo – plesen, krožniki s plesnivo pico…. ko se zgražam mi zabrusi da sem psihično omejena, da je ona skrbnica otroka.

Res ne vem kako in kaj. Pogovor s sinom – on jo ima rad in počisti in pospravi kolikor mu dopušča čas, takrat je tudi z otrokom, ma po 12 urqah je srečanje z otrokom bolj redkost.  Mami pa spi, se čudno obnaša in sploh ne verjamem več da ni vmes še kakšne substance.

Bojim se, da bo CSD vzel otroka, zato molčim, ampak tako  ne gre naprej. Vnučka ne dam, zato me zanima kam oz. na koga naj se obrnem, da punco odpeljejo na zdravljenje – to ni normalno – danes je v stro vrgla ponečedene spodnjice in ne me vprašat kaj sem potegnila ven.

Prosim za pomoč, to je na žalost resnica ne taščino pretiravanje.

Spoštovana tašča,

mi je žal, ker se mi je vaš post nekako skril in ostal spregledan, pa tudi nihče od bralcev foruma se do sedaj ni odzval nanj. Preteklo je nekaj časa in v tem času so se verjetno kakšne stvari na novo postavile ali zjasnile?

Ni lahko mladim in starejšim živeti skupaj. Koliko razumem gre tukaj za skupno gospodinjstvo? Vsekakor je razumljivo, da vas skrbi za vnukinjo in da jo želite zaščititi tako pred zunanjim svetom kakor pred morebitnim zanemarjanjem. Sama težko sodim kaj se godi z vašo snaho  oziroma kakšne težave ima in kako se odražajo. V kolikor gre za hudo zanemarjanje je verjetno sin tudi to opazil in spregovoril z njo ter ukrepal v smeri reševanja težave? Namreč kakorkoli vas že to boli, ste vendarle precej nemočni, lahko ste zgolj v podporo. Zunanjemu opazovalcu je težko reči ali gre pri nekom za zlorabo substanc ali je posredi kakšna psihična stiska, depresija…In tukaj je potrebno poiskati pomoč – ampak vaša snaha je polnoletna in jo bo morala poiskati sama, torej mora najprej uvideti, da jo potrebuje. Težko boste to dosegli z očitki ali obtožbami, iskren pogovor s sinom in nato nadaljnji koraki se bi mi zdelo bolj smiselno.

Se pa strinjam, da je pomoč poiskati nujno in zaščititi otroka tudi tako, da se pomaga mami.

Želim vam vse dobro, lp

Sin je imel eno podobno nemarnico. To je sedaj že nekaj let nazaj.,To so razvajenke, v bistvu v tej smeri niso vzgojene . Ni do nje, do staršev je . Na koncu sta šla hvala bogu narazen . Pri vas pa je pridružena še hladnost do otroških potreb otroka. Upam da se vaš sin prebudi in jo brcne skozi vrata. Otroka naj sam vzgaja z vašo pomočjo .