ponovno v zvezo z bivšim možem???
IZJAVA:
Zavedam se spornosti načina pisanja in vsebine v tem prispevku. Vsem se v naprej opravičujem.
Brklc
Sem prvo hotel citrat ene par tvojih cvetk, ki so stalnica skoz celo tvojo temo. Pa ne bom. Sem se pa spomnil enga kmetavzarskega pregovora:
[center]Kdor če imet vode, mora prnest rit do nje![/center]
Zelo se mi zdi žalostno, ker ti že celo temo trobimo, kako je treba bit samostojen. Pa kako se gradi samozavest, ohranja svoje dostojanstvo. Ne, ti se lepo fino zabavaš, koketiraš z menoj in drugimi, hkrati pa narediš čimmanj za sebe. (v duhovnem smislu) Pa iščeš besede potrditve kako si delavna, pa zmatrana, pa jest ne vem kva še vse.
Zdej bi pa še iz mene bedaka nardila, da bom goro k Mohamedu prnesu? Se ti vozš 70km k profesorjem po znanje, al oni k tebi? Hodiš ti v službo, al ona k tebi?
Ja, knjigo si pa le šla iskat. Hudooo!!! To pa je napredek!
Ah, veš kaj, pejd ti rajš nazaj, k svojmu atiku, pa mamici, pa možekcu, pa te bojo ujčkali, pa sprot si boš še kšnga ljubimca omislna, pa bo ql.
Veš koga, takih pacientk je kuker češ! So pa tud take, ki zgrabijo vsako priliko da naredijo v real lajfu nekaj zase, posledično pa za otroke. Teb pa tega ni treba, ker itak je tvoj sonček samo tvoj. Pa kakor je iz teme razvidno, te sicer zanima ali delaš prav, da bi pa sama iskala znanje o starševstvu, sploh enostarševskem, to pa ne.
Ah, kje! Teb se še zmeri zdi v redu, da ti vse drugi k riti servirajo. Celo sina za to uprabljaš. Ja, Ojdip pa to… Briga te šele post-odtujitveni sindrom otrok!
Ne, je bolj važna tvoja ing. al dr., al pa kera druga titula. Sam da IMAŠ TI!
Vidš, in zato prirejamo tabore z otroki, ker so podhranjeni z občutkom vrednosti, v mnogih primerih morajo tudi špilat čustvene partnerje. Največkrat narcisoidnim materam.
Zato ti ne mislim še enkrat razlagati kako se pride do informacij.
Še enkrat se opravičujem…
Lp, Brklc
No, dobro Brklc, včasih se strinjam s tabo, včasih se pač ne. Tvoje zadnje javljanje je z mojega stališča čist mimo.
Kot prvo seveda nisem želela tu slišat nobene potrditve ali pohvale o moji delavnosti. O tem imam sama svoje mnenje. Sem pač omenila šolo in službo, ker sem želela da si ustvarite sliko o meni, da se lažje pogovarjamo.
Še huje si pa usekal mimo z mojim sinom. Glej, imam izkušnjo z odraslim moškim, ki igra čustvenega partnerja svoji mami. Verjemi, da se zavedam kako hudo škodo dela ta mama svojemu otroku. Zelo se motiš, če misliš, da bi jaz počela to svojemu sinu. On je pač v letih, ko se zaljublja in odljublja in včasih imava v tej smeri kakšen pogovor. Sicer ga pa s svojimi težavami res ne obremenjujem. Le v hecu včasih vlečeva vzporednice mojega in njegovega življenja.
Sicer pa oprosti, da sem te prosila za informacije o dopustu. Glej, mislim da smo vsi ljudje takšni, da poskušamo priti do cilja po bljižnicah. Tu ne vidim problema. Joj, res ne vem zakaj se ti je moral zato tako dvigniti pritisk.
Mogoče je res bolje, da si najdeš pacientko, kjer bo učinek. Sem pač izgubljen primer.
Čao
No, dobro Brklc, včasih se strinjam s tabo, včasih se pač ne.
Ti dopuščam vso pravico, še več, edino tako je debata konstruktivna..
Tvoje zadnje javljanje je z mojega stališča čist mimo.
Mimo je tudi meni. Sem pa to naredil iz večih razlogov.
Kot prvo seveda nisem želela tu slišat nobene potrditve ali pohvale o moji delavnosti. O tem imam sama svoje mnenje.Sem pač omenila šolo in službo, ker sem želela da si ustvarite sliko o meni, da se lažje pogovarjamo.
Kar nekaj nas je, ki smo si velik del slike o tebi ustvarili iz dejstev ki jih nisi (direkt) povedala.
Še huje si pa usekal mimo z mojim sinom. Glej, imam izkušnjo z odraslim moškim, ki igra čustvenega partnerja svoji mami. Verjemi, da se zavedam kako hudo škodo dela ta mama svojemu otroku. Zelo se motiš, če misliš, da bi jaz počela to svojemu sinu. On je pač v letih, ko se zaljublja in odljublja in včasih imava v tej smeri kakšen pogovor. Sicer ga pa s svojimi težavami res ne obremenjujem. Le v hecu včasih vlečeva vzporednice mojega in njegovega življenja.
mislim da se tle pod pogoji foruma ne da nič nardit.
Sicer pa oprosti, da sem te prosila za informacije o dopustu.
Nisem nič zameril, zakaj bi si škodo delal?
Glej, mislim da smo vsi ljudje takšni, da poskušamo priti do cilja po bljižnicah.
Se ne morm strinjat. Jaz že nism tak. Tebe pa vidim da v bistvenih stvareh izbiraš daljše poti.
Tu ne vidim problema. Joj, res ne vem zakaj se ti je moral zato tako dvigniti pritisk.
Niti malo ne. Zakaj bi si škodo delal? S tabo mi je fajn se tipkat. Zato tudi se.
Mogoče je res bolje, da si najdeš pacientko, kjer bo učinek.
Si želiš da končam sodelovanje v tej temi?
Sem pač izgubljen primer.
Jaz te nikakor ne vidim tako. Prav zaradi tvoje odločenosti delati, si mi vredu. Samo smer se mi ne zdi prava. Seveda pa je študij modro zaključiti.
Lp, Brklc
No, tako. Pred več kot mesecem dni sem na ta forum zlila svoja zmedena čustva. S svojimi nasveti ste mi pomagali skozi najhujše dni. Vsakemu od vas se zahvaljujem, da me je bral in si vzel kakšno minuto ter mi namenil nekaj besed.
Še posebej se za sodelovanje zahvaljujem tebi Brklc. Včasih si me spravil v solze, drugič v smeh. V nobenem primeru ni kakšne zamere, upam da tudi s tvoje strani ne.
Sklepam, da vas je večina iz LJ in okolice. Sama sem od tam oddaljena 130 km. Če bi bila bližje bi zagotovo poskušala organizirat kakšno srečanje ali kakršnokoli drugo druženje. Večini od vas je življenje postreglo s takšno ali drugačno šolo in tem za pogovor nam vsekakor ne bi zmanjkalo. Obžalujem, da vam nisem bližje, ker se ukvarjam z neskončno osamljenostjo in tule na provinci ne najdem veliko možnosti za razna druženja.
Ker se je izkazalo, da je 66666, res moj bivši mož, se bom s te teme umaknila, ker itak ne morem več neobremenjeno pisat.
Vsem želim veliko sreče in pazite “IZGUBLJENA AVŠA VAS BERE…ha,ha
Čao, čao
No, tako. Pred več kot mesecem dni sem na ta forum zlila svoja zmedena čustva. S svojimi nasveti ste mi pomagali skozi najhujše dni. Vsakemu od vas se zahvaljujem, da me je bral in si vzel kakšno minuto ter mi namenil nekaj besed.
Hvala
Še posebej se za sodelovanje zahvaljujem tebi Brklc.
Jaz pa tebi! Tudi ti si meni nekaj dala. Skrajšala si mi dneve v postelji, saj sem, upam da začasno gibalno omejen. (eni pravjo da tudi umsko)
Včasih si me spravil v solze, drugič v smeh.
To je življenje, bolj so občutki močni, bolj polno živiš… Moje provokacije so bile namenjene vzbudit v tebi občutek: nihče me ne bo… Postavila se bom na svoje noge!
V nobenem primeru ni kakšne zamere,
Če je to res, potem nisi daleč do svetlobe na konc predora…
upam da tudi s tvoje strani ne.
Za koga pa?
Sklepam, da vas je večina iz LJ in okolice. Sama sem od tam oddaljena 130 km. Če bi bila bližje bi zagotovo poskušala organizirat kakšno srečanje ali kakršnokoli drugo druženje. Večini od vas je življenje postreglo s takšno ali drugačno šolo in tem za pogovor nam vsekakor ne bi zmanjkalo. Obžalujem, da vam nisem bližje, ker se ukvarjam z neskončno osamljenostjo in tule na provinci ne najdem veliko možnosti za razna druženja.
Sodelujem v skupini samskih, ločenih, če nam en dan razkažeš znamenitosti in značilnosti tvojega kraja, bomo z veseljem prišli.
Ker se je izkazalo, da je 66666, res moj bivši mož, se bom s te teme umaknila, ker itak ne morem več neobremenjeno pisat.
se ne bom vtikal, povem le, da nista edina…
Vsem želim veliko sreče in pazite “IZGUBLJENA AVŠA VAS BERE…ha,ha
Ha ha ha ha , TI PA SI SLIKA, TI !!! ha ha ha ……
Čao, čao
kako se že zaključi pesmica?
Dodajam:
Ko boš študij zaključila, pripororočam še knjige za samospoznavanje: Pet jezikov ljubezni, Človek v stiski, Pota do človeka.
Če bosta z bivšim kaj poizkušala, pa od Gostečnika: Srečal sem svojo družino, in Poizkusiva znova. Ker živi pri starših pa še: Rezanje spon, Howrd M. Halpern.
Če boš ostala sama, priporočam pouči se o post-odtujitvenem sindromu otrok (internet),knjiga Klic po očetu, zate pa Priložnost ali skušnjava, Silvano Fausti.
Veliko te lahko naučita tudi Chiara Lubich in Walter Trobisch.
Tebi, bivšemu, in vajinim otrokom:
Vse dobro, Brklc
Opazil sem tole temo in moram priznati, da mi je zelo znana, čeprav nisem nekdo, ki bi bil tukaj soudeležen.
Namreč, tudi moja žena in jaz sva imela podoben vzorec “delovanja”. Jaz uspešen, zaljubljen, s svojo boljšo polovico sem delal kot s princesko. In ta princeska se je malo preveč razvadila, ni bilo prave podpore iz njene strani (smešno, danes te podpore več ne potrebujem, lahko delujem brez tega), sem zapadel v nek flirt s sodelavko, ki me je popolnoma iztrošil.
Situacija se je posledično na čustvenem nivoju popolnoma spremenila, tudi jaz sem zapadel v depresijo (posledica izgorelosti in še nekaj deset drugih razlogov), bilo je hudo, rabil sem cela tri leta preden sem se lahko postavil nazaj na noge, da sem sposoben prenašati vsakdanji stres. Tudi moja žena je v tem obdobju vzdrževala stik z nekom drugim (ki pa je bil vezan), vendar sva ostala skupaj. Bolj po njeni, kot po moji zaslugi. Odločila se je zame. Zagotovo, če bi se pri njej pojavil nekdo, ki ne bi bil vezan, bi tudi jaz bil tam, kjer je mož izgubljene avše.
Sam sem preživel depresijo, panične napade, dolgo nisem bil sposoben voziti avtomobila (pa s tem nikoli nisem imel težav, celo športni pilot sem), kaj šele služiti denar za preživetje moje družine. Sreča v nesreči je, da nisem mogle jesti tablet, ker sem se po njih počutil še slabše (izjema helex), pomagal mi je dr. Rugelj (njegove knjige), počasi in vztrajno sem začel hoditi v naravo (nekaj mesecev v spremstvu, ker sam nisem upal) in se skozi leta izvil depresiji. Kdor tega ni doživel, si ne more niti misliti, kako težko se je rešiti tega.
Če je mož preživel depresijo, si še kako zasluži drugo priložnost. Govorim na splošno.
Jaz sem to priložnost dobil, nekako sem si jo tudi izboril, kakorkoli to niso enostavne stvari. Se opravičujem, ker danes pišem malo zmedeno lp
Še nekaj je zanimivo. Ko sem se vrnil v življenje, sem ugotovil, da se je veliko spremenilo. Kot da bi me ne bilo 10-15 let.
Lep pozdrav vsem.
Pozdravljeni vsi, ki jih zanima izid te zgodbe.
Minilo je precej časa od prvega javljanja. Naj na kratko povem epilog. Ne, z možem se nisva ponovno združila. Mož je po določenem času prenehal z nadlegovanjem. Zakorakal je v resno zvezo z žensko, s katero se je zapletel že v času najinega zakona. Kasneje sem ugotovila, da je bila ona razlog za depresijo (?). Ni vedel, kako izpeljati zamenjavo… Letos se bo menda poročil.
Tudi z novim bivšim nisem več v kontaktu. Nanj sploh nimam veliko spominov. Sedaj, ko je vse za menoj ugotavljam, da je bil le trenutna tolažba in pomoč, da sem preživela najhujše trenutke.
Nekaj časa sem bila sama. Posvečala sem se otrokom, sebi, prijateljicam… Ravno ko sem začela uživati samski stan, se je pojavil moški (eno leto nazaj), ki je preživel skoraj identično zgodbo.
Sedaj sva leto dni skupaj in imava se res lepo. Ima veliko lastnosti mojega bivšega moža, ki sem jih vsa ta leta pogrešala. Razmišljava o tem, da bi združila imetje in si kupila hišico, kjer bi ustvarila topel dom najinim štirim otrokom (imava vsak dva).
Moj starejši sin je študent, hodi k meni le ob vikendih. Hčerka je v srednji šoli. Srce me še kdaj boli, ker mi ni uspelo obdržati družine skupaj. Otroka sta večinoma zadovoljna. Očitno pa jima je še vedno težko pri srcu, saj se o svojih čustvih in ločitvi še sedaj po šestih letih ne želita pogovarjati.
Če povem po pravici… v kolikor bi lahko zavrtela čas nazaj, v obdobje, ko smo bili še srečna družina, bi vložila več energije v odnos z možem. Želim si, da bi lahko obdržala družino.
Srečno vsem, tistim obupanim pa: Še vas čakajo lepe stvari v življenju, nikoli obupati.
Pa še to: hvala vsem, ki ste se trudili z mano…
Oo zanimiv razplet.
A ni zanimivo kako majo moski ko so cudni/depresivni vedno v rokavu neko slabo vest in plan B, me smo pa tiste ki tko kot avtorica tehtamo, analiziramo, imamo obcutke krivde kot da smo cloveku nekaj dolzni…ker so oni bogi..na koncu pa ugotovis da moras res le nase mislit, nase gledat in se ravnat po svojih obcutkih ker zivljenje je le eno in samo mi drzimo vse niti v svojih rokah. 🙂