ponovno v zvezo z bivšim možem???
Pozdrav, 6666!
Te svoje zaljubljenosti tu nisem omenjala, ker se je dogajalo 10 let pred ločitvijo. In zavedam se, da sem v tistem času varala moža na čustvenem nivoju. Zagotovo je v tem času bil prikrajšan moje pozornosti, ker se spominjam, da sem doma zelo veliko časa fantazirala in razmišljala o svojih čustvih. Sem se trudila, da ne bi razbral, kaj se v meni dogaja. Nisem ga imela namena zaradi tega zapustiti. Nikoli ni z nobeno besedo ali dejanjem, ne takrat in nikoli kasneje pokazal, da bi karkoli zaslutil. To je šlo mimo naju in živela sva dalje. Sem se pa iz tega naučila, da te zaljubljenost doleti in skoraj nimaš vpliva na to. Potrebovala sem veliko obvladovanja, da stvari niso šle dlje. In ni mi žal, da sem storila tako. Zato pa svojemu možu ne bi zamerila, če bi šlo le za zaljubljenost. Tudi, če bi šlo za samo prevaro in takoj za tem za obžalovanje, bi se trudila, da rešim zakon.
Veliko bolj od tega me bolijo laži s katerimi mi je postregal. Gledala sem ga v oči, vedela sva oba, da laže in trdil je da govori resnico, jaz pa mu nisem mogla dokazat. Bolijo me besede ki jih je takrat govoril: nisi dovolj dobra zame, postavil sem si višje cilje, ne čutim te več, boš že preživela, odseli se nisem ti dolžan kaj izplačat, pojdi k staršem, če nimaš kam drugam. Ker je zaposlen v svojem podjetju mi je nekoč navrgel, da si bo začel izplačevati minimalni dohodek, da bo preživnina čimnižja.. Kakorkoli trajalo je dve leti. Prenašala sem laži in ga opravičevala kolikor je šlo, prosila sem ga z jokom naj ne dela tega, zasledovala sem ga in mu dokazovala kako laže… Vse prijateljice so me občudovale, kako zmorem. Nekoč mi je en prijatelj rekel, da se zanj borim kot levinja. Po dveh leti pa več nisem zmogla. V teh dveh letih je jemal antidepresive in obiskoval psihiatra… Res se je dogajalo nekaj čudnega, še danes mi ni čisto jasno kaj.
Vem pa zagotovo, da sem tudi sama prispevala k temu, da je moj mož delal že omenjene stvari. Vsa leta zakona sem bila njegova princeska, razvajal me je in mi izpolnil sleherno željo… Meni pa je z leti vse to postalo samoumevno. Nisem mu pokazala, da to cenim in tudi roko na srce, nisem mu dajala toliko kot on meni. To pa ne pomeni, da ga nisem ljubila. Sem pač drugačen človek.
Moj mož je letos čez novoletne praznike šel na daljše potovanje. Ob prihodu mi je povedal, da ne dvomi o svojih čustvih. Močna so, kot so bila včasih. Le vmes se je izgubil. Tisto vmes pa je trajalo 3 leta. Na žalost so moja čustva v tem času otopela. Z glavo si želim da ne bi bilo tako. In, ne vem, bo čas pokazal kaj je še v meni.
In Brklc, odgovor še tebi.
Nikakor ne študiram zato, da bi delala kariero ali zaradi denarja… Vpisala sem se izključno zato, da sem malo pozabila na težave doma in da sem si dokazala, da nisem tako ničvredna, kot mi je zadnje čase dal občutek bivši mož. Kar sem sem. Ne želim si več. S službo, ki jo imam sem zadovoljna. Nimam veliko službenih popoldanskih obveznosti.
Najpomembnejši so mi otroci. Res se trudim, da bi jim bila dober vzor. Veliko se jim posvečam. Sigurno pa delam napake, kot jih dela vsak starš.
Nekako sem se izgubila v svojem življenju in trenutno še ne vidim luči na koncu predora. Sem pa že tako daleč, da vem, da konec predora obstaja. So bili pa časi, ko to nisem vedela. Upam, da bom kmalu tam.
Lep pozdrav vsem… se še čujemo kaj.
No tako ….
Brklc: misliš, da delo, učenje, trud za boljšim ni dober vzgled otrokom? Jaz mislim, da je. Pohvalno je da se človek začne borit v življenju … najlaže je kloniti in se smiliti sam sebi. To je najlaže. Teže je izbrati boj. Boj za rešitev treh oseb, ne samo sebe. Bravo Avša (kako trapast nik so ti vsilili …..)!!!
in 666666: Strinjam se s tabo, da sta plati medalje vedno dve. A mislim, da se Avša oz. Izgubljena 1 tega prekleto dobro zaveda. Dobro vprašanje je kako se je mož počutil ob njenem (platonskem) varanju, vendar je še boljše vprašanje ZAKAJ JE DO TEGA VARANJA PRIŠLO. Kot praviš, ali kot sem te razumela, ima vsaka posledica svoj vzrok.
Pa brez zamere obema – to je le moje mneneje.
Pozdrav vsem.
Nikakor nisem mislil kaj slabega z mojim videnjem. Hotel sem samo opozoriti na to, da sta v vsaki zvezi, v vsakem sporu, v vsaki ločitvi vsaj dve žalostni zgodbi (verjetno še več – otroci). In v teh zgodbah ločitve ni zmagovalcev, so samo poraženci. Včasih si obiskovalci forumov dovolimo preveč in pametujemo o zadevah, o katerih nimamo pojma. Lahko povemo svoje izkušnje, a sam si nikakor ne upam svetovati kaj naj kdo naredi. To vedo samo vpleteni, ki poznajo zgodbo.
Izgubljena1 – ta nick mi je veliko bolj všeč, kot Avsa, ker to vsekakor nisi. Tudi sam mislim, da so delo, ucenje, trud, predvsem pozitivne lastnosti. In Brklc, včasih se res obnašaš, kot da si najpametnejši.
Zgodba me je pritegnila, ker je v njej omenjena depresija. Tudi sam sem pred leti zapadel v to grozno zgodbo depresije, ki je trajala dve leti in pol. Na srečo se ja zame končala srečneje kot zate in tvoje. Rad bi povedal samo to, da sem se v tistem času počutil popolnoma gnilega, popolnoma nevrednega življenja – ja celo poskus samomora je bil zraven. Zdelo se mi je, da bo moja družina najbolj srečna, če ne bodo ob meni. Delal sem stvari, za katere me je sram povedati, samo da bi šli od mene in imeli tako boljše življenje (tako se je meni zdelo takrat). V srcu pa sem čutil popolnoma drugače,a tega nisem znal povedati. In tablete, včasih se mi zdi, da naredijo več kode kot koristi. Z njimi sem sicer zaznaval vse okoli sebe, a se mi je vse zdelo da ni nič pomembno. Enostavno nisem več čutil bolečine v srcu. Do smrti bom hvaležen ženi in otrokom za vse kar so takrat naredili zame. In uspeli smo. Vsi skupaj.
Verjemi, tudi ti boš še srečna. Mogoče še ni čas, a poglej na vse skupaj kot na šolo. Vse v življenju ima svoj namen, vse kar se zgodi, se pripeti z nekim namenom. Raje se vprašaj, kaj se lahko naučiš iz tega in ne kaj je kdo naredil narobe. Morda se moraš naučiti bolj ceniti ljubezen partnerja, morda enostavno ni bil pravi zate, morda te ob drugem čaka še večja sreča. Morda sta to morala dati skozi, da bosta cenila kar imata oz. kar sta imela. Ne vem, to veš lahko samo ti. Vidim da bereš tudi knjige s področja duhovnosti, torej veš o čem govorim.
Pa brez zamere.
No, 66666 takole!
V tvojem pisanju sem začutila svojega moža. Ne bom rekla, da sem 100% prepričana v to, da si se kot 66666 priključil ti, moj dragi mož, ampak procent prepričanja je zelo visok.
No po eni strani mi ni bilo vseeno, da si bral besede, ki so mi prihajale iz srca in niso bile namenjene tebi, po drugi strani pa sem sama kriva, ker sem šla svoja čustva in misli dajat na splet, kjer so dostopna vsakomur.
Sicer pa, nič kar sem napisala ni zlagano. Večino tega sem ti tudi povedala v obraz. Določenih stvari pač ne (predvsem stvari okoli novega – bivšega), predvsem zato, da te ne bi bolelo.
Torej dragi 6666, če se motim, se seveda opravičujem. V tem primeru si sorodna duša mojega moža, isto razmišljaš in uporabljaš iste izraze. Če pa imam prav, zberi dovolj poguma in mi odkrito odgovori. Pa brez zamere.
Lahko pa napišeš še svojo plat zgodbe. Bi bilo zanimivo zame, prav tako pa tudi poučno za vse, ki iščejo na forumih odgovore na svoja vprašanja in težave.
Zunaj je sončen dan, zato uživajmo ga.
Ola!
Tle pa morm ene parm neki pojasnt:
Ime Auša nisem vsilil ampak predlagal. To pa zato, ker je iz prispevkov avtorice jasno razvidno da jo nekatere moje besede bolijo, ampak si jih je očitno želela še. Torej:
au+še / 1skl.E=AUŠA
izgubljena mi deluje bolj negativno
Auša pa mi deluje nekako navihano, hkrati pa še povzema občutke avtorice teme.
Nikakor se nimam za najpametnejšega. Ko sem se z avtorico teme začel tipkati, se je večina umaknila. Kmalu zatem pa sem začel dobivati ZS z pozitivnimi pripombami. Da bi to ustavil, sem napisal vehementen prispevek “a mi boste kej čestital”. Cilj je bil dosežen.
Iz mojega prvega prispevka v tej temi, je razvidno zakaj se sploh tipkam z avtorico teme. So me pa izkušnje pripeljale do tega, da je prava pomoč samo tista, ki ima učinek.(beri spremembo)
Zato provociram, vrtam, težim, najedam, logično sklepam, stiskam v kot…
In mislim da je avtorica nekaj prekrenila. Če ji moj princip nebi odgovarjal, bi me že zdavnaj odpikala… Ali pa me je, pa sem tako samovšečen da tega ne vidim. Prosim izgubljeno avšo naj pove? I
V
ha ha hahaha..
Sem pa ene stvari v lajfu tudi jaz preživel. Komurkoli lahko v reali pogledam naravnost v oči. Malo pa jih je, ki si to želijo. Večina tistih, ki pa jih je življenje v to prisililo, me ima za nenormalnega, psihičnega bolnika, umsko zaostalega, norca, bedaka… intakodalje.
Ene par jih je, ki ne morejo mimo mene, ne da bi sklonili glavo in pogled.
Obstajajo pa ljudje, ki me kljub mojim lastnostim goboko spoštujejo, in to pokažejo z dejanji.
Bodi dovolj, da ne bom smetil teme.
Lp, Brklc
Hej!
Malo smo zašli. Prosim ljudje, ne se napadat. Prišla sem sem gor po mnenja. Vsakega sem se razveselila. In seveda Brklc da te nisem odpikala, kakor si se sam izrazil. Mislim da sem ti jasno dala vedet, da so tvoje pripombe zaželene. Nekako mi je res pasalo, da se nekomu ne smilim.
Moj nick mi je pa vseeno všeč…
Se ti opravičujem za gornje smetenje, ampak kaj čem? Nič ni lažjega kot neprijavljen zdraviti svoje frustracije v ti stavkih. Kot sem napisal sem pojasnil, ne pa napadal.
Sem namenoma vprašal tebe, da bo drugim jasno.
Itak. Ker ti nisem ponudil berge, ampak debatirava o samostojni hoji.
Men tud, se mi zdi da si včasih mal poredna…?
Dej povej, zdej k si frej, a moškeci kej letajo okol tebe?
Ammm, pa še to me zanima: a si ti kej lepa?
Lp, Brklc
Ha, ha, Brklc. Res bi bilo zanimivo videt, kdo vse se skriva za temi Nicki. Jaz si npr. tebe predstavljam takole: brki, očala, 45 let, visoko čelo… vsi profesorji ga namreč imajo….
Kako pa zgledam jaz? No, to boš pa videl na tistih kako že “duhovne počitnice za ločene”.
Imela bom vrtnico za ušesu, v vednost, da me boš prepoznal…
Brklc, a si nor? Kako naj opišem sama sebe? To je pa zlo težka naloga.
Ne vem, menda jih ne kažem štirideset. To pa predvsem zato, ker je moje obnašanje otročje. Pa včasih mi sine reče, ko si kupim kaj novega za oblečt: “Mama jaz sem pubertetnik v tej družini, ne ti.” Nekako se res počutim mlajšo, kot mi kaže EMŠO. Morem pri mamici preverit a je možno, da je tam kakšna napaka??? Se pa vseeno zgodi, da me kdaj kdo vika. To me do kraja razkuri.
No to je ena droptinica o meni. Sedaj pa podaj še ti kakšno o sebi. Praviš da moja predstava o tebi ne drži. Pa me usmeri v pravo smer…
Oj,
oba mi delujeta prav navihano, mladostno, prav otročje razigrano…In prav je tako. Saj je v vsakemu od nas malce otroka.
Lepo je vaju brati, in verjamita ob tem se pozabi na vsakodnevne tegobe in dan je lep, tudi če ni s soncem obsijan… A za vse nas prihajajo topli pomladni dnevi in takrat bo marsikaj v zraku.
Čakamo nadaljevanje:)))
lep pozdrav vsem skupaj:)))
Pa sej to ne moreš verjet. Naš Brklc ni le psiholog ampak tudi pesnik. Nisi pa fer, kakšna rima bi morala povedat tudi kaj o tebi.
Še ena drobtinica o meni. V resnici sem vila, ker pa so mi postrigli krila sem prisiljena leteti na metli. Ha, ha, Brklc mogoče ti pa priletim mimo okna, ko boš najmanj pričakoval.
Maximma, Katrin28 in vsi ostali hvala za vaše utrinke. Upam da res vse nas čaka lepa pomlad.
A ste gledali zadnjič našo tekačico na smučeh??? Sine mi je pokazal posnetek njenega padca in nato tekme. Rekel mi je: Ko sem to videl sem najprej pomislil nate, veš mami tako se je treba v življenju borit, da prideš do cilja. No zdaj pa rečte, a nimam sončka?
To misel podarjam tudi jaz vam dragi fomuraši, pa v boj.
Sem napisal nekaj o meni takoj v drugem postu, pa ne vem zakaj niso objavili. Pa tudi sicer ni bitno kdo sem jaz, ker je to tvoja tema.
Ko bi ti le vedela o čem govoriš! Prav neverjetno! Če se kdaj spoznamo, me spomni, ti povem ironijo…
Drgač te pa jest drgač vidm: nihče ti kril ni pristrigel. Ampak ti niso dopustili da bi ti sploh zrastla!. Vsi ti moški ki si jih naštela+ eden ki si ga prikrila, s teboj niso znali prav ravnati.. Če bi znali, se danes nebi mi tukaj tipkali. Je pa dejstvo, da si si ta plac končno sama izborila, in delaš na tem. Sicer po mojem mnenju bolj okoli sebe, gotovo pa pride čas, ko se boš našla v sebi. In prav na to, te napeljujem že celo temo.
Debata o zadnjem bivšem, šoli, sinu, kot tudi odgovor na vprašanje o lepoti, da veliko misliti. Predvsem kam si trenutno usmerjena…
Me pa veseli da se počutiš vilo…(osnovna ljubezen do sebe), in priznaš da letaš z metlo… ( obrambni mehanizem pred novo ranjenjostjo)
p.s.: prijave za počitnice na morju se počasi zaključujejo, za v Prekmurju se še bojo zbirale.
Lp, Brklc