Moja mami se je za alkokol zdravila pred več kot 30 leti in pred kakim mesecem ugotovimo, da je ponovno začela pit že nekaj časa nazaj, vendar je to zelo spretno skrivala in tajila.Je namreč varuška mojemu otroku na mojem domu in spretno je na skrivaj srkala naše zaloge alkohola. Ker sem trenutno doma, sem postala bolj pozorna, saj je začela alkohol krasti dobesedno pred menoj. Kadar tega ne more pa se poda v trgovino po kakšno pivo in žgane pijače, ki si jih potem skriva doma pod posteljo, v pralni stroj, ipd. Pred enim tednom sva ji z očetom našla alkohol v prtljagi za počitnice in ji vzela. Predala nama je še ostalo zalogo in se še petič zaklela da ne bo več, vse priznala in rekla, da nam tega gorja več ne bo delala.Mislila sem, da tokrat bo pa šlo, ker smo se ves čas ukvarjali z njo in se ji posvečali. Vsak dan sem se pogovarjala z njo, rekla je da ima samo zjutraj malo krize, drugače pa ne.
Doma smo ves alkohol dali pod ključ, danes pa zgrožena ugotovim, da je iz zaklenjene shrambe izginila pijača, ker je nekje našla rezervni ključ.
Naj mi nekdo prosim razloži kaj je to za ena sila,ki te potegne tako globoko, da ti ni več mar za tiste, ki jih najbolj ljubiš. Doma smo namreč zelo navezani, zelo se razumemo in si zaupamo.Zato me vse to zelo zelo zelo boli, nikoli še nisem bila tako žalostna v življenju. Pa še noseča sem , pa moje mame to prav nič ne gane, ko ji rečem da se tako zelo sekiram zaradi nje – sem mislila, da bo vsaj to pomagalo. Jaz namreč svojemu možu in otroku česa takega ne bi mogla delat, kar ona nam. Sem ji rekla, da bo izgubila hčerko zaradi steklenice alkohola, pa ne nič ne premakne. NE MOREM VERJET!!!
Kaj nam še preostane? Zgleda da samo še zdravljenje.
A se mora za zdravljenje človek strinjat, ali jo lahko samo en dan zapeljemo tja?
Hvala za odgovor!

Zdravo!

Kot strela z jasnega je prišlo med vas odkritje, da mama ponovno pije. Vsakdo kdor se ni nikoli srečal z nobeno odvisnostjo le težko dojame kako je lahko neka substanca na prednosti listi pred družino, otroci itn., ki so največje bogastvo v življenju. Za svojce teh ljudi je nerazložljivo, da je odvisnost od alkohola lahko tako kruta in neizprosna.
Pri vas je zaznati velik občutek nemoči in brezupa. Resnično je težko odgovoriti kako ugasniti to nevidno, notranjo željo po omami, ki prevlada nad človekovim razumom. Še toliko hujše je v vaši situaciji, ko je po več desetletjih ta želja pri vaši mami ponovno izbruhnila na plan. Kaj je bilo tisto je sedajle težko odgovoriti je pa res, da pri zazdravljenem alkoholiku že majhno poskušanje lahko privede na rob prepada. Ker ste kalvarijo zdravljenja in vsega kar v predhodnem obdobju paše zraven že nekoč dali čez in upali, da ste s tem opravili za vekomaj je sedaj napetost pri vas doma še toliko večja. Upravičeno ste zaskrbljeni a panika ne bo pripeljala nikamor. Pomirite se in se z mamo na lep način pogovorite, ji ponudite pomoč in vztrajajte, da se jo oprime.
Pri alkoholiku so psihološke obrambe nekaj vsakdanjega, tokrat še močnejše, ker je ponovno priznanje sebi in vam še mnogo hujše, saj je desetletja mama abstinirala. Priznati ponoven poraz je mučen tako vam kot njej, to pa je nujno, če želite korak naprej. Jasno je, da je alkoholizem problem celotne družine. Vaša mama še težje priznava svoje početje, ker je vse to že nekoč morala storiti, dobro poznani so ji tudi vsi triki in laži kako prelisičiti vas in tudi sebe. Alkoholik zlahka najde nešteto izgovorov in opravičil za svoje početje,sledi pa navidezno priznanje, kesanje in obljube.., vse to pa seveda ne drži dolgo.
Z recidivo zdravljeni alkoholik v trenutku zapravi vse zaupanje, ki si ga je pridobil med dolgotrajno abstinenco. Recidivisti imajo veliko manj možnosti, da se rešijo, kot pa alkoholiki, ki se niso še nikoli zdravili. Ker sedaj se zna še bolj kot nekoč izogibati raznim pastem, ki bi ga spravile na zdravljenje, postane običajno še bolj odklonilen in zakrknjen kot alkoholiki, ki se ni še nikoli zdravil. Znano je, da je zdravljenje recidivistov zagotovo eden najzahtevnejših postopkov s področja alkoholizma.

Alkoholik mora dozoreti za zdravljenje, noben alkoholik se ne zdravi prostovoljno, zdraviti se začne, ko zaradi pritiskov pride v brezizhoden položaj.., prepričevanje, prošnje in rotenje ni uspešno. Seveda je res, da se mora strinjat s tem, da gre na zdravljenje, ne le v besedah pač pa mora to zares čutit, da si želi narediti nekaj na sebi, da ne pristaja na zdravljenje le zaradi pritiska okolja. Človek ni avtomobil, ki ga ob okvari zapeljemo na servis, strokovnjak odpravi napako in stvar deluje naprej, človek je celostno bitje, ki zahteva ne le telesno rehabilitacijo, pač pa tudi duhovno in duševno, nadomestiti je potrebno tisto duhovno praznino, globoko nezadovoljstvo itn. ki ga je do sedaj napolnjeval alkohol. Alkoholiku terapevti in tisti, ki mu želijo pomagat ne morejo pomagat, če sam ni stoodstotno vključen v proces.

Mediji oglašujejo mnoge lahke rešitve, npr. energijske majice, ki naj bi omejevale željo po alkoholu ali drugih substancah..toda za spremembo, ki jo mora storiti človek in tako hudo stvar kot je alkoholizem mora človek garati, da pridejo želeni učinki, to pa je potem potrebno negovati celo življenje. Oseba, ki je nekoč bila odvisna od česarkoli mora še toliko bolj skrbeti za samega sebe, svoje notranje zadovoljstvo in nikdar pozabiti kje je nekoč bila saj je to njegovo ranljivo področje do smrti, se venomer bati bega od realnosti oz.nadzorovati svoje duševno blagostanje. Koliko je v vseh letih storila za sebe, kako živela, kako blažila bolečine v duši, reševala probleme mi ni znano, je pa znano, da mora še veliko postoriti na sami sebi. Upam da ji bo z vašo pomočjo uspelo.
Vztrajajte, da gre na zdravljenje. Vam pa priporočam podporno skupino za svojce.
Mnogo poguma in notranje moči in seveda veselja ob novorojenčku, ki ga pričakujete, to je božji dar, dopustite si, da ga iskreno doživljate, kljub vsem pretresom, ki jih sedajle doživljate.

Vso srečo in javite se še kaj!
Lep pozdrav