ponovno skupaj
Pozdrav!
Vecinoma govorimo na teh forumih o razvezah, prebolevanju, itd.
Zanima me, kako je s ponovnimi zacetki? Po bolecem razhajanju poskusiti se enkrat? A ima lahko prebolevanje kdaj srecen konec z isto osebo?Mogoce upanje, ki ga gojis po razvezi in ti vsi pravijo pozabi in pojdi naprej, vseeno ni cist za zanemarit.
Ima kdo izkusnje s tem? Da sta bila dva skupaj, ampak ne ob pravem casu, sta morala se dat prej kaj skozi (tudi drugi partnerji), potem pa se zares ujela?
Kaksni so znaki?A je kdo ze bil 100%, da je konc, pa sta spet prisla skupaj in je sedaj tako kot mora bit. Ali v sebi ves, da se ni konec? In kako locis to od obupa, laznega upanja ob razvezi?
Hvala!
“Juho” se lahko pogreje n-krat, vprašanje pa je, če je po vseh teh pogrevanjih še užitna. Vsaka “juha” je skuhana po unikatnem receptu. Nekatere se lahko pogrejejo 2-3 krat, nekatere pa so že v prvo skorajda neužitne.
Če hočeš moje mnenje: prvič so jo mogoče se splača pogreti, naslednjič pa se ne splača več. Noben drug pa ti za tvojo “juho” ne more povedati,kdaj je še užitna, to veš edino ti. Toda ponavadi si je to najtežje priznati…
Pa dober tek in srečno!
Moja življenjska filozofija je takšna: v življenju ni nič prav in nič ni narobe, vse je RELATIVNO. In vsak posameznik samo sam najbolj ve, kaj je zanj v redu, vsak kroji svojo usodo in kroji svoje posledice. Zato je samo od tebe odvisno kako se boš odločila. najprej pa boš morala spoznati sebe, se vprašati kaj je zate najbolje, kam te vleče srce. In vseskozi se zavedaj, da ni nič prav in nič narobe.
Sama sem fanta sprejela nazaj, pa čeprav je bilo grdo takrat, zelo grdo. Bila sem čisto na dnu in ga hkrati tako močno sovražila kot ljubila. Ampak moram reči, da nama je uspelo. Menim, da dva, ki se imata res rada, lahko premagata vsako oviro. Če smo konkretni, mislim, da ni zveze, ki ne bi uspela brez podobnih preizkušenj. Tako pač je in tako mora biti. Jaz pravim, da je na konec koncev vse za nekaj dobr, kljub rezultatu. Vsak se nekaj nauči-to pa je najdragocenejša izkušnja za nadaljno zvezo.
Kljub temu se še vedno spopadam s težavami kot je npr. pretirano ljubosumje, ampak tukaj nisem več sama-pomaga mi moj največji prijatelj, ki je hkrati moja največja ljubezen…
Jaz sem tudi pogrevala “juho”, dokler se ni nabralo toliko negativnega, zagrenjenosti, obupa, da je vse skupaj prišlo do roba in se je grdo razpočilo. Sedaj že več let peremo umazano perilo na sodišču.
Vedno sem bila namreč jaz tista, ki je nasedla njegovim lepim besedam in obljubam, se maksimalno trudila in vlagala svoja čustva v ta odnos v upanju, da bo drugače in se pustila vplesti v začaran krog, iz katerega nisem mogla izstopiti drugače, kakor da sem se v afektu grdo ponižala in naredila “štalo”.
S svojimi čustvi si še vedno nisem na jasnem, enkrat ga sovražim, drugič hrepenim po njem. Vendar sem ga ravno s procesom na sodišču “prisilila”, da me pusti pri miru in mi ne vsiljuje več svojih lažnih obljub. Imava tudi otroka, ki mu je bil večkrat priročni pripomoček za manipuliranje z menoj. Veliko premišljujem in ne vem, kaj lahko pričakujem od življenja v prihodnosti. Nisem si na jasnem ali bom še lahko nekoga tako ljubila, kot sem njega, ali morda sodim med tiste nesrečne ženske, ki se samo enkrat v življenju zaljubijo in me čakajo samotna leta.
Toliko o mojih izkušnjah, da se pogrevanje ne splača.
Tudi jaz sem enkrat juho pogrela in je še vedno topla oziroma je kar vroča in ni mi žal. Od tega je že 3-4 leta pa je bolje kot pred pogrevanjem. Moram pa povedati, da pozabiš nikoli in še vedno pride kak moment, ko se spomniš. Takrat pomislim, kako je sedaj in gre mimo. Mi pa ni žal, da sem to juhico pogrela.
Draga Viviana!
Ponovni začetek partnerskega odnosa je seveda odvisen od pripravljenosti obeh partnerjev zanj, ni nemogoč, je pa kar velik izziv za osebno rast, sploh če je bilo prvo razhajanje boleče, kot pravite. Zagotovo se je pred njim potrebno s partnerjem iskreno in odprto pogovoriti: kaj smo v odnosu do sedaj pogrešali, kaj nam je bilo všeč, kakšna so naša pričakovanja za prihodnost, kaj lahko naredimo, da ne bomo več ponavljali iste napake: kaj smo sami pripravljeni storiti za to in kaj naj bi prispeval naš partner. Pogovorimo se o tudi o tistih temah, ki so bile do sedaj vir nesporazumov, npr. delitev gospodinjskih opravil, preživljanje prostega časa, spolnost … Skratka, potrebno je temeljito “prevetriti” odnos.
Zelo pomemben je tudi motiv, zaradi katerega želimo še enkrat poizkusiti. Tega je s samoizpraševanjem treba najti v sebi. Razmislite v sebi o odgovorih na naslednja vprašanja: Ali v svojem srcu prepoznavam, da bi s tem človekom želela še enkrat poizkusiti, nama dati še eno priložnost, seveda na osnovi vseh dosedanjih izkušenj in iz njih pridobljene modrosti? Ali ga imam resnično rada?Ali sem se pripravljena v odnosu spreminjati, osebno rasti in tudi se odpovedati kakšnim svojim željam in predstavam za skupno dobro? Ali pa me je le strah, da bi bila sama in brez partnerja? Sem le pretirano čustveno navezana nanj in četudi se ne razumeva, sem vseeno raje z njim kot sama? Podobno naj stori tudi vaš partner.
Če je motiv za začetek strah pred samoto ali pretirana navezanost na partnerja, menim, da ni modro ponovno začenjati, saj motiv ni pravi. V tem primerih se je bolje soočiti s svojim strahom pred samoto, se naučiti biti sam oziroma si vzeti čas za prebolevanje in čustveno odvezovanje od partnerja.
Pri ponovnem začetku je pomembno tudi, da sta oba partnerja pripravljena osebno rasti in spreminjati svoje čustveno-vedenjske vzorce, sicer se hitro zgodi, da bo kljub obljubam, da bo vse drugače, stanje v odnosu kaj kmalu takšno kot pred razpadom zveze. Vsi vemo, da se medsebojni odnos ne izboljša kar sam od sebe, temveč da je treba v to vlagati trud, pozornost, čas.
Vse dobro vam želim!
Sam sem v podobnem položaju. Želim si, da bi ”juhico” ponovno pogrela skupaj, a to ni odvisno samo od mene, ker se je ona tako odločila, kot se je. Prepričan sem, da bi bilo povsem drugače, ker se oba, predvsem pa jaz, sedaj zavedava napak, ki sva jih delala. Ker včasih rabiš streznitev, da se postaviš na realna tla, da začneš delati na sebi. In to lahko vodi v popolni razcvet ponovnega odnosa, ali pa sledi novo razočaranje.
Več kot enkrat pa mislim, da se juhice ne splača greti. Ker če iz res kriznega obdobja ne znaš nič potegniti, potem ne boš nikoli znal-napake boš ponavljal ves čas, vrtel se boš v začaranem krogu.