Pozdrav vsem
Ponovno sem se odločila, da napišem nekaj o zdravstvenem domu VELENJE, če kdorkoli je že bil v tem že imenovanem zdravstvenem domu naj piše. Veliko je po Sloveniji zdravstvenih ustanov, oz domov. Lahko pa povem, da sigurno ni nikjer takšnih dobrih ustanov, kot v VELENJU. Če prideš v dežurno ambulanto te ne odslovijo ampak pomagajo, so zelo prijazni pižrtvovalni. Zakaj vam to pišem, ker sem pod nujno rabila zdravniško pomoč, ker sem pa bila na morju sem se oglasila v ambulanto KOPER, ki me še povohali niso povedala sem, da imam 40 stopinj temperature, na to je medicinska sestra povedala pojdite lečečemu zdravniku to ni nujemn primer. Ker sem bila zelo razočarana sem medicinsko sestro vprašala, kaj je za njo nujno mi je povedala tako: Če pridete čisto polomljeni.( GROZA) Bog mi je priča, da je tako bilo in moj mož nisem mogla verjeti, da takšno medicinsko osebje še obstaja ampak sem probala na lastni koži. Ko sem prišla z morja sem se napotila k mojemu lečečemu zdravniku, ki sem mu vse odkrito povedala. Zdravnik ni mogu verjeti, da so tako grdo ravnali z mano.saj sem skoraj fasala pljučnico. Vprašala sem mojega lečečega zdravnika kaj bi počeli, če bi v našo dežurno ambulanto prišel pacijent, kot turist . Povedal je, da vsekakor bi pacijenta pogledali ne glede od kod je. To je res sem par krat rabila dežurno službo, ki so bili pacijenti od drugih krajev.Medicinska sestra je povedala lepo, da prosi za razumevanje, da bi prej na vrsto vzela tiste pacijente ki so daleč od doma in osebno jaz se popolnoma strinjam z tem.
Želim javno pohvaliti vsa osebja zdravstvenega doma VELENJA, ki delajo z srcem in dušo.Posebej pa želim pohvaliti dr. Friškovec Peter in njegovo medicinsko sestro DANICO HOMAN.
Lepo bi bilo, da bi ostali zdravstveni domovi bili zgled zdravstvenega doma VELENJE.
Želim, da zdravstveni dom VELENJE ostane takšen, kot do sedaj.

Lepo je slišati, da so bolniki zadovoljni z delom zdravstvene službe. Ker pa je vsaka pritožba zaklad, če ga znamo prav uporabiti, je prav, da osvetlim, kakšno je stanje glede “nujnosti” in plačevanja zdravstvenih storitev.

Najbrž dobro veste, da smo praktično vsi prebivalci RS obvezno zdravstveno zavarovani. Iz tega naslova imamo pravice do koriščenja zdravstvene službe v primeru bolezni, poklicne bolezni, poškodbe pri delu ali poškodb izven dela pod določenimi pogoji, ki jih predpisujejo zakon o zdravstveni dejavnosti, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstenem zavarovanju, podrobneje pa PRAVILA OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA, izvleček iz katerih praviloma visi v vsakem javnem zavodu in vsaki zasebni ordinaciji na vidnem mestu. Osredotočil se bom samo na pravico do storitev osnovne zdravstvene dejavnosti (le ena izmed 10 naštetih pravic v 22. členu Pravil).

1. 160. člen pojasnjuje, da “(1) Zavarovana oseba uveljavlja pravice do zdravstvenih storitev v osnovni zdravstveni dejavnosti pri svojem izbranem osebnem zdravniku.” Enako je zapisano v 171. členu.

2. 24. člen določa, da so “(1) Pravice iz 22. člena pravil predmet obveznega zavarovanja, če osebni ali drug zdravnik ugotovi, da so utemeljene…” Ta del Pravil se nanaša na to, ali je zavarovanec upravičen, da se mu zdravstvene storitve krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali je zanje samoplačnik. Ne govorijo o tem, ali so vam v določeni zdrastveni ustanovi dolžni nuditi zdravstveno oskrbo ali ne. Podobne situacije so zelo pogoste. Domnevam, da vam je medicinska sestra v Kopru želela pojasniti predvsem to, da bi morali pregled pri njih plačati, ker ni bil nujen, in vas je zato napotila k osebnemu zdravniku. Njeno sporočilo, kot kaže, ni bilo ustrezno posredovano, nepopolno, oziroma ga vi zaradi tega niste uspeli razumeti.

3. Pri drugem zdravniku po 179. členu Pravil “lahko brez napotnice osebnega zdravnika uveljavlja (ne da bi moral storitve plačati bolnik sam /op. JK/) le nujno medicinsko pomoč”, ki po 20. točki prvega odstavka 2. člena Pravil obsega “nujne in neodložljive storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje VEČJIH krvavitev, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročila trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij ter antišok terapija” in ni istovetna z “nujnim zdravljenjem” (točka 19 in 100. člen Pravil), kjer je v 5. točki (100. člen) našteto “zdravljenje vročinskih stanj in preprečevanje širjenja infekcij, ki bi utegnila voditi do septičnega stanja”.

4. Če se vam porodi dvom o pravilnosti postopka ugotavljanja veš “upravičenosti do pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja” imate po 259. členu Pravil pravico zahtevati “oceno utemeljenosti oziroma upravičenosti” pri zdravniški komisiji I. ali II. stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, oziroma napišete vlogo in jo pošljete na vašo območno enoto, kjer je tudi sedež ene izmed zdravniških komisij I. stopnje.

Janko Kersnik
strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske

Pogosto se zastavlja vprašanje o ocenjevanju nujnosti in plačilu opravljenih storitev pri zdavniku, ki ni bolnikov osebni zdravnik.

Iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja ima bolnik pravico do koriščenja zdravstvene službe v primeru bolezni, poklicne bolezni, poškodbe pri delu ali poškodb izven dela pod določenimi pogoji, ki jih predpisujejo zakon o zdravstveni dejavnosti, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, podrobneje pa PRAVILA OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA, izvleček iz katerih praviloma visi v vsakem javnem zavodu in vsaki zasebni ordinaciji na vidnem mestu. Osredotočil se bom samo na pravico do storitev osnovne zdravstvene dejavnosti (le ena izmed 10 naštetih pravic v 22. členu Pravil).

1. 160. člen pojasnjuje, da “(1) Zavarovana oseba uveljavlja pravice do zdravstvenih storitev v osnovni zdravstveni dejavnosti pri svojem izbranem osebnem zdravniku.” Enako je zapisano v 171. členu.

2. 24. člen določa, da so “(1) Pravice iz 22. člena pravil predmet obveznega zavarovanja, če osebni ali drug zdravnik ugotovi, da so utemeljene…” Ta del Pravil se nanaša na to, ali je zavarovanec upravičen, da se mu zdravstvene storitve krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali je zanje samoplačnik. Ne govorijo o tem, ali so vam v določeni zdravstveni ustanovi dolžni nuditi zdravstveno oskrbo ali ne (dolžan je nuditi NUJNO MEDICINSKO (NE ZDRAVNIŠKO) POMOČ, /op. JK/).

3. Pri drugem zdravniku po 179. členu Pravil “lahko brez napotnice osebnega zdravnika (bolnik) uveljavlja (ne da bi moral storitve plačati bolnik sam /op. JK/) le nujno medicinsko pomoč”, ki po 20. točki prvega odstavka 2. člena Pravil obsega “nujne in neodložljive storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje VEČJIH krvavitev, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročila trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij ter antišok terapija” in ni istovetna z “nujnim zdravljenjem” (točka 19 in 100. člen Pravil), kjer je v 5. točki (100. člen) npr. našteto “zdravljenje vročinskih stanj in preprečevanje širjenja infekcij, ki bi utegnila voditi do septičnega stanja”, ki je najpogosteje predmet razprave o NUJNOSTI bolnikovega obiska pri zdravniku.

4. Če se bolniku porodi dvom o pravilnosti postopka ugotavljanja veš “upravičenosti do pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja” ima po 259. členu Pravil pravico zahtevati “oceno utemeljenosti oziroma upravičenosti” pri zdravniški komisiji I. ali II. stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, oziroma napiše vlogo in jo pošljete na vašo območno enoto, kjer je tudi sedež ene izmed zdravniških komisij I. stopnje.

Janko Kersnik
strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske