Imas prav !
Nase zivali tekajo prosto po vrtu(razen rib :)))psa pa poleg tega vodimo redno na sprehod.
Imamo pa VEDNO s seboj vrecke za iztrebke,ki jih tudi VEDNO pocistimo za psom.Ne dovolimo mu, da bi lulal kjerkoli.
Upam,da dovolj upostevamo nase bliznje, ki zivali nimajo ,seveda pa tudi nas same motijo nesnaznezi,ki ne pocistijo kakcev.
Ko smo bili v Franciji,sem videla tam eno res domiselno resitev za ta problem – namrec posebne parke za pse in njihove lastnike.
To je bil ograjen manjsi parkec z nekaj drevesi,gmicki in klopcami za pasje lastnike.Po tleh pa pesek.Full domiselno in mislim da tam psi niso nikogar motili.

Nives, se strinjam s tabo, vendar samo v delu, ko govoriš o stanovanjski soseski (bloki, mesto)… Verjemi, na vasi pa paše pes tudi v hišo, če mu paše (ne morem si zamisliti naše male pekinezarke Miše, da bi preživela poletno noč zunaj, kaj šele, pozimi. Je pač zmrznjene sorte pes :)) Torej…?

Lep dan vsem skupaj!

Dajte se kaksno smesno o vasih druzinskih clanih.

Joj,sem se morala smejat tem tvojim ribcam Andrejka,pa tvojemu oživljanju tudi.Mi je tako domače in poznano.
Ja,tudi jaz skoz po hiši nosim ene dekce pa tepihčke,da se ne bi prehladil.Pri tem pa vsi dol padajo,ker je pač to zimski kuža,jaz pa take počnem.Ampak preverjeno,če se navadi na tako komoditeto,ga že sapca lahko prehladi.Imam pač psa,želela sem si ga,torej bom skrbela zanj.
Lp,Jana

Tako pasje stranišče imajo tudi v AC Monsena v Rovinju. Ograjen prostor s travo in nekaj drevesci, površine cca. 200m2. Psi se tam dobro počutijo.
Ideja je vredna posnemanja.

Tudi mene motijo pasji kakci. Spadam med lastnike, ki imajo vedno vrečke in vedno počistijo vse.
Opažam, da je v zadnjih letih postala moda imeti psa. Na vsakodnevnih sprehodih zadnjih 4-5 let opažam, da vztrajno raste število “modnih” lastnikov psov. Psi s takimi lastniki se mi globoko smilijo, ker lastniki ne razumejo pasjih potreb in so jim psi dejansko veliko breme.

Za primerjavo: če želiš postati ribič ali lovec moraš narediti določene izpite, izprašajo te in šele potem te pripustijo v svoje vrste.

Hi Sara,

doge sicer so velike, niso pa vse sive. Obstajajo t.i. harlekinske (belo črne), črne, modre in pšenično zlate ali rumene. Več si lahko ogledaš na:
http://www.ualberta.ca/~dc8/dane.htm

Lena!

Ali misliš,da bi morda za mamo ustrezal psiček od Katje?Beri malo višje temo Kje sta psička.
Brez zamere zaradi vprašanja.

Žal se moram strinjat in oporekat v isti sapi.
žival v stanovanju: če si človek omisli pasjega (ali mačjega) prijatelja, potem si ga zato, da bo živel z njim, ne samo azto da bo žival imel. Naše službe nam že tako vzamejo veliko časa. Psu lahko nudiš še tako luksuzen pesjak (nobenega še nisem videla več kot 5x5m, ponavadi pa so to škatlice 2x2m) in tisti sprehod enkrat na dan, kar pa gotovo ni isto, kot bivanje s psom. Pes je žival, ki živi v tropu in ker ga človek vzame iz njegovega okolje, je prav,da mu nudi vsaj svojo bližino. Večina psov, je zadovoljnih že s tem, da ležijo nekej v kotu in samo čutijo svojega človeka v bližini. Pogled na ono kosmato živalco, je tako pomirjujoč, da je vredno tistih nekaj dlak in umazanih tačk po stanovanju. Poleg tega pozoren lastnik psa, ki živi v stanovanju pelje tudi večkrat na sprehod in na splošno se več ukvarja s psom in njegovimi potrebami.
Imaš tudi prav….pustit bogo žival zaprto v stanovanju cel dan samo in ji posvetit 10 minut svojega časa za sprehod…no tudi to je neke vrste mučenje.

Polulana in pokakana igrišča: da ne bo pomote. Vedno nosim vrečko v žepu in pospravim za svojim, včasih še za kakšnim drugim psom. Ker imam velikega psa(leto in pol staro novofundlandko), pa so me ljudje že tudi brez obzira nadirali, za tuje grehe (ponavadi so to potepuški psi,ali psi ljudi, ki imajo sicer psa, ne pa pravega odnosa do njega). Hotela sem pa povdariti nekaj drugega. Veš kolikokrat sem se zgražala nad moškimi prijatelji, ki so pač začutili potrebo in šli zalit malo vogal…pa je potem spet kuža kriv za vonjave. pa pojdi pogledat okoli bloka..primerjaj število človeških odpadkov, čikov in pa pasje kakce. ja pes nima kaj iskati v otroškem igrišču. Ampak čiki tudi ne (otrok pač nese vse v usta kar najde). Pred dvema letom, mi je poginila psička, šolana kraška ovčarka, po tem ko se je v gozdu (ne kje v naseljenem delu) porezala na človeškem odpadku, odvrženi razbiti steklenici). Koliko ljud se je že v kakšnem potoku porezalo na ostri pločevinki ali steklu? Mislim,da je čas,da se poudari tudi ta stran. Ne pa samo zbujati vtis, kot da so sam psi taki packi. Psi po svoji naravi, vedno iščejo odmaknjen prostor za opravljanje svoje potrebe, če le morejo oziroma jim lastniki to omogočijo.
In zakaj pri nas(vsaj recimo v ljubljani) še vedno ni pasjih parkov, vsaj delov park. Verjetno večina ljdui ne ve, da ob vsakoletnem cepljenju vsak lastnik psa plača tudi davek občini, ki niti ni tako mali. Če pomislim, da ima skoraj vsak četrti Slovenec psa, bi se moralo tega denarja kar nekaj nabrati. Torej bi občine lahko naredile kaj za boljše sožitje lastnikov psov in tistih, ki jih psi motijo. mogoče vsaj nastavljene škatle z vrečkami za pasje odpatke, v večjih blokovskih naseljih manješ ograjene prostore za pasje stranišče….za nič od tega ni potrebno ravno veliko denarja.
Pa da ne omenim zavetišča, ki ga tudi še vedno ni!

hej..no pa škoda je, ker v Slovenijiš še zmerja ni veliko kinoloških društev, ki bi pomagalo lastnikom psov pri njihovi vzgoji njihovega družnega psa. Klasične šole psov imajo še vedno prevelik povdarek samo na osnovenm šolanju poslušnosti, za marsikatere pasme čisto neprimerno.

mislim,da bi strpnost in kultura na obeh straneh (tako lastnikov psov in tistih, ki psov ne marajo) lahko prinesla čisto lepo in nemoteče sobivanje vsem.

ah, no sicer sem bolj ljubitel velikih kosmatih psov….me pa vedno impresionira ta prekrasna siva doga. tudi harlekinsko in pšenično poznam (dve kar osebno:)). Le da ne vam, kam paše nemška doga oziroma ali je to potem kar njihov splošni naziv. No hvala za naslov, si bom pogledal enkrat.

Hvala Jana.
Že delam na tem, da bi dobila informacijo o najdenčku. Mama si namreč želi zelo majhnega kužka, ki ga bo lahko imela v stanovanju. Če bo ta tapravi, boš zagotovi ti botrca.
LP
Lena

Sara, hvala. Še to. Pri nas je bil najprej kuža. Potem pa dva otroka. In kaj je naš kuža počel pri prvem otroku? Ležal je pod zibko, pazil na malčka in je nad vsakim, ki ni bil žena ali jaz, godel, torej ga ni pustil k zibki. Kuža je bil takrat naš prvi otrok (dobil sem ga v Beogradu – pred 12 leti, star je bil 4 tedne, v mrzli jeseni, v škatli za čevlje, brez ene same cunjice v škatli, v katero bi se ubogi, napol zmrznjeni kuža zaril, pripeljan s poštnim vagonom mednarodnega vlaka). In od takrat je ta kuža (samička pekineza), polnopravna in enakovredna članica naše družine. Neglede na vso dlako. Neglede na kakšen kakec v hiši. Vse to nam pa zna vračati z ljubeznivostjo in igrivostjo, ter kot sem danes enkrat že napisal – vedno te je nekdo vesel ko prideš domov :)))
Uf, sem se razgovoril :))

Pa brez zamere in lep popoldan vsem tu čuječim!

Imam nemško ovčarko,staro 4 leta, pa perzijsko muco,z eno mladičko,
pa nekaj”pajkov” po stanovanju,pa sem pa kje kakšnega komarja,…ha,ha
lp bojana

No, naš berni je ponoči v pesjaku 4×2 m, podnevi pa je ima na voljo 500 m2 ograjenega travnika z gosto senco oreha, klopco,………..in popoldan še +800m2 neograjenega, naše parcele. In on res uživa.
Himalajka pa je ves čas v hiši, s tem da tudi dopoldan ni sama saj je vsake toliko časa nekdo v hiši.

Ja draga moja, pa to se ni vse.Je bila ena se hujsa !
Imamo spalnico z balkonom.In pred njim raste krasna magnolija z lepo razpeljanimi vejami,ena sega tudi na balkon. In tu ima nas macek (je v resnici sterilizirana muca, ma tega ne ve, misli da je on – Maks) povezavo med zgornjim in spodnjim svetom. No, in je bila ena res lepa,za sprehode primerna pomladna noc. Mi imamo balkonska vrata vedno odprta.Pa ti pride nas muc na idejo,da bi povabil nekaj prijateljev na obisk.In oni pridejo lepo po veji gor.Ampak kaj,ko se je pritaknil se en nepovabljen. In takrat se nasemu mucu zamegli od besa. Vse kar je prav – a bomo zdaj pa kar po tujih hisah hodili, ali kaj?!!!In se odloci,da bo s krvjo spral zalitev.Ker pa je bogi bolj majhen, se pocuti bolj varen v narocju svojega lastnika.In tako on lepo skoci vsiljivcu v faco, potem hitri strateski umik na trebuh mojega moza,ki je (jasno)nic hudega slutec globoko (in glasno) smrcal na hrbtu.Sovrag pa za njim!In tam sta od pihanja in pljuvanja presla k ravsu.
No, ce si lahko kdo od vas predstavlja krik,ki ga je spustil ob tem moj najdrazji, vam zagotavljam da je bilo strasnejse od Psiho!
In takrat sem se cisto resno bala,da ga bo treba peljati na prvo pomoc,take tezave z dihanjem in srcem je imel nekaj casa.
Torej,potem,ko je bilo najhujse mimo in se mi je nehal smiliti,je pa bilo hitro treba resevati macka,kajti najdrazjemu so ze strupniki poganjali in je bilo res poasno po zivotu (za macka)!

Se vedno spimo z odprtimi vrati !!!!!

Tu mač, če bi bil Đuro, bi posnel kak skeč, na to zgodbico, ha, ha!

Ma je bilo se kako res !!
Se pa vsi nasi frendi se zdaj kraljevsko zabavajo,ko nanese spomin na to.
Sicer pa redno pomagamo resevati bedna zivljenja misk in pticev,ki jih nas mali killer nosi po tem istem drevesu v naso spalnico !

Ti, mi smo imeli pa včasih psičko, ki je voluharja na njivi zavohala kadarkoli in kjerkoli. Ali krta. Pa mu je določila smer kretanja, skopala luknjo in slejkoprej je podpisal smrtno obsodbo.
Ne da bi človek nevemkako užival pri tem, ma, za kmetijstvo je bilo pa kar v redu.

Khm, ker smo o Alanu Fordu že nekaj rekli, bi se dalo povedati tudi kaj o recimo temu Sarajevski sceni? Tu mislim na Top lista nadrealista in Avdicijo? Pa čeprav ne paše sem v ta del foruma?

Cuj,Avdicije ne poznam ! Razlozi,pa bomo vrgli eno – dve na jezik!

Se spomniš une fore iz nadrealistov, ko je bil uni tip (sem pozabil ime, poje uno pesem, Pišonja i Žuga, ) z veliko macolo v roki, pa nekaj mlati po nekem nakovalu, reporter pa pravi, da se nahajmo v elektrarni Krhko (ni pomota), i pratimo
cjepanje atoma. Da crkneš.

Pa tudi ta pesem, Pišonja i Žuga je nekaj boljšega.
Ne spomnem se več dobro, ma peljeta se kao na morje, pa doživita prometno nesrečo, uni pade iz avta, leži na travi, …….gledao je mjesec i reko, kako jedni mogu gore, a ja i Žuga, ni na more.

Povej še kakšno, da se malo nasmejemo.

P.S. samo za vaju dva:

Če nista prejela mojega maila, mi javita, ker ta strežnik velikokrat kaj serje. Sašo.