Ponosni lastniki zivali.
Da ne bomo tezili samo o pufih, denarju in sploh materialnih dobrinah – bomo prevec slabe volje nekateri :))
– predlagam, da se razpisete o zivalih,ce jih imate.
Ta tema lahko postane cista poezija. Ce samo pomislim na mojega muca , bi lahko pisala ode , ce mi ne bi bilo treba delati za gnar:)))
Imamo pa se “kuzka” nemskega bokserja in akvarij tropskih ribic.Ampak to so tuje teme(mojega moza) znam pa kaj tudi o njih!
Razpisite se – go on !!
Imamo 4 mačke, ena od njih je še majhna, enega nemškega ovčarja niti leto starega in čisto igrivega še, pa lovskega brandel braka, ki pa je razvajen, tako da čisto nič ne uboga in dela sam to kar mu paše. V hišo spustimo samo lovskega psa, je že 8 let star in ima več privilegijev. Aja pa še en kup malih zajcev, z njimi ma sin še posebej veliko veselje.
Pri starših, pa vseeno:
Tri kravce, dva telička, trije prašički, štiri muce, ena psička, nekaj kur, mogoče bo nekoč tudi istrski osel. Pa ne smem pozabit dve lastovki, ki se že leta vračata v garažo, tako smo jima razbili eno manjše okence, da lažje švigata ven in noter, ki nas vsako leto razveselita s kupčkom novih lastovk.
Pri nas doma stanuje še maček,ki se je pred leti sam preselil k nam,in tu tudi ostal.Glavni pa je moj kuža Aljaški malamut star sedem let.Zanj smo naredili krasen pesjak na vrtu.V pesjaku zdaj hranimo orodje,malamut pa živi v hiši.Njegov odpor do pesjaka je bil silovit,tako,da sem hitro popustila(težje je bilo z možem : ) )
Meni se zdi bolje,da živi z nami.Je priden,miren,ni napoti,saj si zmeraj najde kot,kjer ne ovira.Pa še ti psi so navajeni skupnega življenja s človekom(eskimi)
LP Janja
Mi imamo pa fox terierja, pa dva muca, pa kokoši za domača jajca, katere imamo samo zaradi stare mame, da ima neko obveznost in kaj početi.
ucka sta prtepenčka, Saro (psička) pa smo kupili v Zagrebu in je stara eno leto. Vsi trije so debeli pujsi, ker jih stara mama futra, kot dojenčke, na tri ure. Pa se ji ne da nč dopovedati, da je za psa dovolj, če je samo enkrat na dan. Tako me vsaj pes prisili, da grem zvečer laufat na bližnji hrib. Imeli pa smo tudi želve, ampak smo jih oddali, ker smo jih preveč futrali in so postale ogromne.
Drugega pa nimamo , oz. se po stanovanju podita še dve “opici”:-).
Vse nase zivali zivijo z nami v stanovanju,ceprav imamo vrt,kjer bi lahko bil pesjak.Ampak,ko sem videla , kako nasega bogega kuzka zebe takoj,ko zapiha kaka sapica, smo mu hitro kupili cel kup pralnih tepihov,da se komot zlekne in ni v nevarnosti,da si prehladi ledvice.Macek spi,kjer mu pase,najveckrat meni za hrbtom,zadnje case pa najraje na vrhu omare in enkrat proti jutru skoci dol – direkt name. Zdaj sem ze utrjena,ampak prvih nekajkrat so me skoraj ozivljali.Srce,ohhhh…Ribe dajo pa mir.
S hrano je pa tako : pes obozuje macjo hrano,macek ribjo,ribam pa zaenkrat se nismo dali pasje – tako d akrog se ni sklenjen.Bomo pa probali enkrat te dni.
Se to – moj macek je tako pameten,da ga bom kmalu zacela uciti nemsko.Pes ze obvlada (ze po genih) razume pa tudi italijansko – ampak tu se ne hecam,smo ga pripeljali iz Italije,ko je imel ze 4 mesece in se je seveda odzival na italijanscino :)) Macek tudi silno rad programira,ena mu ne uide – spacebar je njegova specialiteta, tako da ga bo moz kar uporabil pri biznisu.Pes je pa bolj boemski tip – rad pije pivo iz flase in je sladoled – za to bi ubijal,ce bi mu pustili. Ribe nimajo pripomb.
Pozabila sem se sibirskega hrcka,to pa zato ,ker je pred enim mesecem preminul.Se zalujemo:((((
Čau! Mi imamo doma pravi manjši živalski vrt, sestavljen iz mačk in psov. Kraljici sta siamski mački, ki sta “stanovanjski” gospodični in celo spita na naših posteljah. Mi pa živali nosijo dosti radosti in dostikrat se ob njih tako raznežim, da se prav trapasto po dojenčkasto pogovarjam z njimi. Res so srčkane. Pa ni boljšega zdravila za živčnost in napetost, kot da zakoplješ lice v svilen kožuh naše siamke.
8 letni škotski terier in 4 letni višavski terier. Totalna odbitka, tako navezana eden na drugega, da to ni za verjet. Prava “bratska ljubav”, vedno se potegneta drug za dugega. Pred višavcem je škot delal družbo nemški dogi, ki je reva umrla pri 8 letih po težki operaciji (zasuk želodca). Še danes sem prepričana, da so jo na kliniki zašuštrali. Bo pa doga vedno ostala pri meni No 1. Takega karakterja (po moje) nima nobena druga pasma.
Poleg psov pa so mi nesmrtno všeč prašički. Tisti vietnamski. Če bi živela malo bolj ven iz mesta in bi imela več časa (beri denarja) bi si sigurno enga kupila.
Ja takole: 12 let staro samičko pasme pekinez, scrkljana, spi pri naju v postelji, ven gre samo na potrebo, sprehod ji je že tekanje po hiši, se pa izredno rada vozi. Letos je bila z nami na morju. Hranimo jo s tistim, kar jemo mi.
Imamo še dve papigi nimfi, ki znata iz človekovih živcev narediti grozo, pri tašči pa imajo 7 krav, 2 bučka, do enega meseca nazaj 30 kur, potem je pa bila ena lisica pa samo še ena kura, aja, imajo pa tudi traktor :))))
Sam pa pravim takole: če imaš domačo žival, te je vedno nekdo vesel, ko prideš domov :)))
Pa lep dan vsem skupaj!
Irski seter, zdaj že v 13 letu, rahlo betežen, do svojega 10 leta pa neukrotljiv in neulovljiv vražiček, vnet obiskovalec planinskih poti, tudi lovec. Kaj je močna in neupoglovija volja ( beri trma) mi je pokazal on. Imeli smo še mačko, popolnoma črno, ki je doživela 17 let in potem odšla v pasja nebesa. Vsejtej mačji in pasji gospodi je bilo od nekdaj samoumevno, da živi v stanovanju in ima povsod dostop. Edino posteljo smo razglasili za “najstrožje prepovedano” področje. In deluje.
Od spomladi daljeuživamo v obiskih para kosov. Nič se ne bojita in zelo lepo žvrgolita.
Zdravo,
jaz pa nisem ravno ponosen lastnik zivali, sem bolj opazovalec dogajanja na temo zivali. Zivim v Ljubljani in sem zgrozena ko vidim v kaksnih pogojih zivijo te uboge zivali. Mislim, da zivali, zlati psi ne sodijo v stanovanje, nikakor ne. Pes mora imeti svoj prostor in omogočeno prosto gibanje, ne pa sprehode 2x 10 minut na dan v stanovanjskih soseskah. Smilijo se mi te živali, ki so v bistvu prepuščene same sebi večino dneva.
Strašno me pa motijo kakci po igriščih, travi, poteh, parkiriščih, polulani vhodi v stanovanja, in obenem nonšalantnost lastnikov do tega.
Tudi mi smo veliki ljubitelji živali. V hiši imamo mačka, mešanca med perzijancem in navadno muco. Je kastriran in marsikdo ga že zamenjuje za psa, saj je tako po velikosti kot po obrambi lahko tudi kuža. Ko je bil še malček, mu je nekdo skoraj iztaknil oko, nato so mu zlomili tačko, tako da ima vstavljeno kovinsko opornico. Se mu pa to zdaj “na stara leta” kaj dosti ne pozna, edino da je previden, če so v bližini nepoznani ljudje. Imamo tudi tri ribice, eno zlato in dva pajčolanki. Ena je tako požrešna, da popapca večino hrane, ki jo vržem v akvarij, potem pa jo trebušček enostavno potegne navzgor in kakšne dve uri hrbtno plava, preden se lahko spet potopi in je pri ostalima dvema. Tašča ima kakšnih 30 zajcev, moja mama tudi ribice in sestra pudljo in madžarskega kuvaša. Tudi sami smo imeli psa, mešanca med nemškim in škotskim ovčarjem, pa je žal zbolel in poginil. Sedaj za mamo iščemo psička, mešanca majhne rasti, da bi ji delal družbo.
Ker živimo ob gozdičku nas zabavajo kosi, ki že zgodaj zjutraj tako čudovito pojejo, da enostavno ne moreš spati in poslušal prekrasno petje. Ponoči pa me kdaj pa kdaj prestrašita sova ali čuk, ker sem zelo vraževerna. A niso krasni ti naši sosedje na zemlji?
LP
Lena