Ponosna nase
Danes je moj 15. dan brez cigarete.
Prej sem kadila dvajset let, najmanj eno škatlo na dan. Že lep čas sem razmišljala, da bi morala nehati, predvsem zaradi zdravja. Motilo me je tudi to, da so moja oblačila vedno smrdela po cigaretnem dimu in da nikakor nisem mogla očistit porumenelih prstov.
Tale zakon, o prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih pa me je dokončno dotolkel. Rekla sem si, da jaz pač ne bom med tistimi, ki med službo zunaj za vogalom na prepihu zmrzujejo in vlečejo smrdljivi čik, pa tudi med tistimi ne, ki sredi zime pijejo kavo pred bifejem, zaviti v odejico, ker so pač kadilci. Ne, jaz ne bom med njimi.
Morda sem imela zadnjič celo malce sreče, da sem se pošteno prehladila in so me pljuča močno bolela. Seveda še vedno ne dovolj močno, da ne bi mogla kadit, čeprav mi ni preveč dišalo, saj cigareta ni imela pravega okusa.
A tistega večera, ko mi je zmanjkalo cigaret in sem se že odpravljala na črpalko, ker so trgovino že zaprli, se je v moji glavi zgodil nekakšen preskok.
Ustavila sem se in se vprašala, če zdaj res moram po tisto škatlico cigaret. Niti dihati nisem mogla normalno zaradi prehlada, jaz pa sem hotela še kadit.
In sem si rekla preprosto NE.
Nisem šla kupit cigaret in večer sem preživela brez kajenja. Bila sem prav ponosna nase in počutila sem se močno. Preden sem zaspala, sem si postavila cilj, da bom poskusila preživeti naslednji dan brez cigarete. Uspelo mi je. In tako spet naslednji dan in naslednji dan… In danes je že petnajsti dan!
Ne bom trdila, da nisem imela nobene krize, sploh prva dva dneva sta bila najhujša. Dva dni sem se tresla, mrazilo me je po telesu in bolela me je glava. Potem je bilo vsak dan bolje. A prav ta tresavica, ki je spremljala mojo abstinenčni krizo, mi je dala še bolj misliti. Prav zgrozila sem se nad tem, kaj ljudje počnemo sami s seboj, oz. s svojim telesom. Počutila sem se kot nekakšen odvisnik od droge.
Nekajkrat me je že zgrabila močna želja po cigareti, a sem se nekako zadržala. Vedela sem, da bom v trenutku zavrgla vse kar sem do sedaj dosegla. In vedela sem, da se bom počutila poraženo in totalno bedno. Če bom prižgala eno samo cigareto, bom naslednji hip že spet kadila na polno. Poznam se. Ne, niti dima si ne smem privoščiti.
Vesela sem in nadvse ponosna nase. Moji prsti niso več porumeneli, čutim, da moje dihanje postaja globje, lasje, ki sem si jih umila včeraj, še vedno dišijo po šamponu, najlepše pa je, ko mi moj dragi, ki je nekadilec, reče, da se je zdaj veliko lepše poljubljati z menoj.
Hvala, dr. Čakš! Danes je že tri tedne, odkar ne kadim in lahko rečem, da o cigaretih skorajda več ne razmišljam. Čutim, da so krize mimo, želja po cigareti pa se pojavlja vse bolj poredko. Hecno pa je, da sem že nekajkrat sanjala, da kadim in sem si prav oddahnila, ko sem se zbudila in ugotovila, da so le sanje.
Izogibam se družbe kadilcev, cigaretni dim me je začel motiti.
Je res, da se bivšega kadilca smatra za nekadilca po šestih mesecih abstinence?
Vsekakor ste na dobri poti. Morate biti pa previdni, da ne naredite napake. Zaradi nevarnosti takih napak menimo, da nekdo postane resnični bivši kadilec po določenem času (od šestih mesecev naprej). Sanje pa bodo minile in resnično si človek vedno oddahne, ko se zbudi.
Le pogumno naprej, pa previdni bodite.
Že štiri mesce in pol ne kadim.
Čeprav sem mislila, da so krize že zdavnaj mimo, se mi občasno še pojavi močna želja po cigareti. Zavedam se, da ne smem narediti napake, saj imam občutek, da me bo že ena sama cigareta popeljala nazaj na staro pot.
Glede na to, da sem nagnjena k debelosti, me je bilo zelo strah, da se bom po prenehanju kajenja zelo zredila, vendar mi je do sedaj težo uspelo ohraniti. Je pa res, da mi kljub trudu nikakor ne uspe shujšat, čeprav ne vem, koliko je to povezano s prenehajnem kajenja.
Lep pozdrav vsem na forumu – prav vsi ste mi pomagali, da je danes moj 17 dan brez cigarete. Ker je želja po cigareti vsak dan občutno manjša in ker se mi zdi, da bi mi znalo uspeti, da se za vedno vpišem med nekadilce, sem se odločila, da vam tudi jaz na kratko predstavim svojo zgodobo.
Kadila sem od svojega 17 leta (zdaj jih imam 33),različno veliko, nikoli več kot 1 škatlo na dan, povprečno pa verjetno kakšno slabo polovičko vsak dan. Cigareto sem razumela kot del svoje celostne podobe, kot prekršek, ki sem si ga rada dovolila, kot nekaj, kar me je delalo poredno in v nasprotju z danes vse preveč forsirano podobo na vsak način zdravega, lepega in posledično storilnega človeka. 4 prehladi v 6 mesecih so me čez noč prepričali, da s kajenjem škodim predvsem sama sebi in da se bo treba posloviti od meni tako ljube razvade( včasih se hecam in prijateljem razlagam, da je prenehanje kajenja podobno razhodu v ljubezenskem razmerju, za katerega sicer veš, da ti na dolgi rok škoduje, a vseeno prekelto boli :-)).
Težkih je bilo nekaj prvih dni, ampak sem borbeni duh nabirala tudi na forumu in se tako ali drugače prepričevala, da bo, če spet prižgem, v rescici vse samo še slabše.
Zdaj je mnogo lažje, cigareto pa najbolj pogrešam med svojim delom. Tistih 5 minut, ki je v preteklosti nemalokrat sproduciralo najbolj drzne ideje…amapk zdaj vem, da sem drzna lahko tudi brez nikotina. Upam. 🙂
Nečimrna kot znam biti sem se seveda ustrašila napovedanega viška kilogramov, zato sem se odločila da pričnem paziti tudi na količino zaužite hrane( s športom se tako ali tako ukvarjam že ves čas). Kar se je konec koncev izkazalo za skoraj težji iziv kot pa je prenehanje kajenja. In sedaj me to v resnici veseli in mi pomaga.- več se ukvarjam z mislijo na hrano, kot pa z mislijo na cigarete ;-).
In od tu še eno drobno vprašanje: Odkar sem prenehala kaditi se občasno sočam s čudno vrtoglavico, ki lahko traja tudi uro ali več in se v dnevu lahko nekajkrat ponovi. Potem je kakšen dan ali dva spet ni in se spet vrne. Bi to lahko pripisala odtegnitvenim simptomom?
Od nekdaj imam težave z zelo nizkim pritiskom in slabokrvnostjo. Ko sem kadila, kave skoraj nisem pila (le zeleni čaj), zdaj pa kavo skoraj moram popiti.
Sem ter tja požvečim tudi kakšen Nicorette – ampak nikoli več kot 2 na dan, včasih pa še tega ne….
Imate morda kakšno pametno razlago za tole vrtoglavico, ki mi ni prav nič všeč?
Kakorkoli, hvala, lepo pozdrav in srečno še naprej
Spoštovana!
Vrtoglavica je lahko posledica odtegnitve stimulusa nikotina. Še posebej, če ste že od prej nagnjeni k nizkemu pritisku in slabokrvnosti. Nikotin namreč povzroča tudi povečano izločanje adrenalina, ki s krčenjem žil zvišuje pritisk. Dokler človek ne kadi, se v organizmu sproščajo normalne vrednosti adrenalina, ob vnosu nikotina pa nastopi povečano izločanje tega. Organizem odreagira tako, da začne zmanjševati (po določenih mehanizmih – desenzibilizacija nikotinskih receptorjev) količine sproščenega adrenalina, tako da njegovo vrednost zopet spravi na normalo. Ob prenehanju kajenja, pade nivo adrenalina in organizem potrebuje določen čas, da vzpostavi zopet njegovo normalno vrednost. V tem času so lahko prisotne pogostejše vrtoglavice. Zopet je telesna aktivnost tista, ki je dobrodošla pomoč. Seveda pa lahko tudi pravi čaji in kava.
Spoštovani dr. Čakš,
za vaš odgovor se vam najlepše zahvaljujem, vendar imam še dodatno vprašanje. Moja vrtoglavica postaja vztrajnejša, včeraj se me je držala takorekoč cel dan in tudi danes ni nič bolje, včasih se ji pridruži še rahla slabost. Vrtoglavica sicer ni takšna, da ne bi mogla delati, vendar delam precej težko. Posebaj me ja pa začudil moj pritisk danes zjutraj (po tem ko sem spila kavo) in sicer 136 /68. Pritisk je občutno višjji, kot je bil takrat, ko sem še kadila – vrtoglavica je tudi drugačna od tiste, ki je posebaj značilna za nizek pritisk (ko se ti zvrti za kratek čas, ko vstaneš ipd…) ….Vrtoglavica mi nagaja tudi med sportnimi dejavnostmi, recimo med vzponom na Šmarno goro v soboto in včeraj med hitro hojo?
Se vam morda zdi mogoče, da gre za stranski učinek Nicorett žvečilnih gumijev (2 na dan?)
Se vam zdi morda mogoče, da z NIcorette zaužijem več nikotina, kot sem ga prej s kajenjem 7 cigaret (Marlboro lights) na dan ?
ali ste še vedno prpričani, da gre zgolj za odtegnitveni simptom? Vrtoglavica je res nenavadna – predvsem v svoji vztrajnosti.
Za vašo prijazno pomoč se vam najlepše zahvaljujem,
lep pozdrav,
Sanja
Spoštovana!
To, kar opisujete bi resnično težko pripisal prenizkemu pritisku. Morda bi vseeno zmanjšala Nicorette ali povsem prenehala z uporabo. Bi bilo pa dobro, da se pogovorite s svojim zdravnikom glede teh težav, da bosta preverila tudi še druge možne vzroke vrtoglavice ali slabosti, ki jih je kar nekaj. Obširnejši pogovor in pregled sta zagotovo potrebna za boljšo oceno. Svetujem Vam tudi, da čez dan večkrat pomerite pritisk in si ga zapišete, ter napišete, kakšno je bilo počutje v tem trenutku. Potem bo tudi zdravnik imel lahko nekoliko boljšo sliko. Verjetno bo potreben tudi pregled krvi.
Spoštovani dr. Čakš,
oglašam se le v toliko, da vam sporočim da so moji vrtoglavici najverjetneje botrovali Nicorette zvečili gumiji – odkar jih ne jemljem več, tudi vrtoglavice ni več. Ob tem se samo čudim, da so se stranski učinki pokazali že ob tako majhnih odmerkih (1-2 žvečilna)….
…sicer pa- sem v četrtem tednu brez cigarete – včino časa je prav lahko, je pa zato toliko težje tistih nekajkrat, ko ti zapaše cigareta. Včasih celo tako težko, da se zaćnem spraševati v čem je sploh smisel in da mi je tako majhno število pokajenih cigaret morda škodilo manj, kot mi sedaj škodijo vsa odrekenja, ki izhajajo iz tega …uf, včasih se vparašam, kaj mi sploh še ostane, še najbolj pa me skrbi to, da visim na forumu, namesto, da bi delala polna zagona, kakor sem včasih…
imate morda kakšno idejo, koliko vode mora preteči, da človek cigarete vsaj kolikor toliko pozabi…
hvala za vaš trud
lep pozdrav
sanja
sanja, edino kar ti jaz iz svojih izkušenj lahko rečem, je to, da je potreben čas. če si morda prebrala moja sporočla, si lahko videla,da sem imela jza ista vprašanja, kot ti. Zaj po 3 mesecih je veliko bolje, se pa še pojavlja želja, vendar manjkrat in manj močna in verjamem, da bo želja še bledela in se pojavljala čedalje redkeja, zato VZTRAJAJ!!!!!!!!!!!!!!
LP
Maja
Spoštovana!
Vsekakor ste trenutno v najtežjem obdobju odvajanja od tobaka in povsem razumem Vaše stiske. Pa vendar ugotavljate, da je večino časa dobro in to je pomebno. Tiste krize, ki se pojavljajo, pa poskusite premgati tako, da se zaposlite s čemerkoli drugim (razen hrane ne). Pojdite na sprehod, na forum, na rekreacijo, po nakupih itd. Predvsem pa se izogibajte dogodkov in prostorov, ko ste in v katerih ste ponavadi kadili. Vse to Vas spominja (asocira) na kajeje in vas spravljav krize. Žal je tako, da je potrebno nekaj tednov (pri nekaterih manj, pri drugih več), da se te krize pričnejo zmanjševati in umuirjati. V nobene primeru se jim ne prepustite, ampak jih aktivno premagujte in bo vse lažje. Preberite si tudi izkušnje drugih. Držimo pesti za Vas.
No, pa se še jaz javljam po dolgem času. Čez dva dni bom praznovala 7 mesecev 🙂 in končno lahko rečem, da življenje dobiva nazaj svoj “smisel”. Tale smisel je seveda pod narekovaji, saj so mi cigareti uničevali in ne povečevali kvaliteto življenja. Vendar pa Sanjine občutke povsem razumem, predvsem tisto o neproduktivnosti – sama sem se s tem problemom ukvarjala kar nekaj mesecev.
Meni je od 6. meseca in še kakšen teden preko zelo v redu. Seveda se še vedno spomnim na cigarete, ampak tako neobremenjeno, indiferentno, brez krčev v želodcu. Zato Sanja, Maja, kar pogumno dalje. Predvsem pa – ne prehitevati dogodkov. Tale proces rabi svoj čas, saj je potrebno iti skozi vsak, še tako nepomemben dogodek, v katerem smo včasih kadili, sedaj še kot nekadilec. V posameznih okoliščinah je to potrebno ponoviti večkrat. Če bi meni to v prejšnjih poskusih kdo povedal, bi že prej uspela prenehati kaditi – tako pa sem bila vedno v totalnem krču, ker nisem razumela, kaj se dogaja. Pojavi, ki jih Sanja opisuje, so povsem normalni – samo, če bi bili drugačni, bi nas lahko skrbelo, da je kaj narobe 🙂 Zato kar počasi in brez stresa! Nekje na net-u sem prebrala: šele ko prenehaš hlastati za udobjem ob prenehanju kajenja, se to (udobje) pojavi. Sicer pa to tako ali tako velja za večino stvari v življenju!
Lepo se imejte, sprejmite svoj odvajalni proces kot del zdravljenja in ne kot nesmiselno trpljenje, pa bo vedno bolj luštno! Garantirano – čeprav sem se tudi sama večino časa ubadala s tem, da jaz sem pa prav gotovo drugačna in da nihče ne more trpeti tako zelo kot jaz….
Mojca
mojca, tvoj zadnji stavkek je kot bi ga napisala jaz,se pravi sanja – nisi edina, drugačna in tudi pri tebi BO MINILO. reci sama sebi npr.počakam, da bo mimi 6 mes. potem bom pa videla kako bo in misel na”lepe” čase s cigareti odloži za 6 mesecem. Me zanim, če boš takrat še razmišljala tako kot danes.
p.p.
jaz tudi kuhat, pospravljat, likat nisem bila sposobna v fazi kot si sedaj ti.
lp
maja
Jaz še vedno ne kadim… mislim, da sem zdaj že več kot mesec dni brez cigareta. Ja če se ne motim sem 1.2.08 skadil zadnjega.
Cigareti so grozna odvisnost. Vse kar se tukaj opisuje, vse te krize so pri vseh normalne. Vendar ni genija na svetu, ki me bo prepričal, da je cigaret fizačna odvisnost. Če po 6. mescih trpimo, pomeni, da smo odvisni v glavi, ne pa fizično.
Ne smemo mislit,… ko se spomnimo, moramo takoj začet razmišljat nekaj drugega in ko smo nekje, kjer npr. nekdo kadi in ne uspemo ne mislit na kajenje, moramo odditi od tam. Po preteku določenega časa je vsekakor res lažje nehat kadit. Ampak ne zato, ker se telo očisti, pač pa zato, ker možgani vedno manj mislijo na cigaret. Vsi mi obiskovalci tega foruma smo še odvisni, tudi tisti, ki pravijo, da ne kadijo več kot leto, ker neodvisneži ne bi se sploh spomnili več na ta forum.
Zato sem prepričan, da ni pravila glede tega koliko časa mora minit preden se osvobodiš te grde razvade. Eni postanejo nekadilci 5 minut po zadnji cigareti, eni pa nikoli.
Se kdo strinja?