Ponoči moj otrok skoraj ne spi.
Zdaj ne vem, če ima kdo drug tudi takšne izkušnje, vendar poznam mamico, ki je imela podobno nespečega sinka. Oni so ga peljali na Bowenovo terapijo, ki je neke vrste masaža in jim je dejansko zelo pomagalo. Nekaj malega sem prebrala o tem in dejansko omenjajo tudi nespečnost pri otrocih. Je pa povsem neinvazivna metoda, izvajajo jo preizkušeni terapevti. ČE poguglaš jih je tudi v Sloveniji nekaj.
Moj najmlajši je od 8 meseca pa vse do 1,5 leta spal od 8ih do 22.ih in potem buden – povsem do 4ih 5ih zjutraj. Pa je šel spat še za pol ure do uro in to je bilo to.. kasneje v vrtcu še pol urce do urce.
Sem bila že tako utrujena, da niti spat več nisem mogla, pozabila vse, zmedena, hiperaktivna.. otrok pa tudi…
Dobili ambulanto za motnje spanja, kjer mi je pa lepo povedala, da je moj otrok scrkljan. Da je pač treba vztrajati in biti strikten… ko se spi, se spi.. nič božanja in pogovarjanja..
Ker mož ni imel problema z dajanjem spat, je on bil tisti, ki je par noči vstajal in miril in po 1 tednu se je stanje normaliziralo.
Tole je še kako res. Imamo osemmesečnika doma in je bilo ponoči tudi veselo. Zbujal, se dojil, ni hotel zaspati nazaj, ni da ni. Najprej sem se odločila, da se ponoči ne bo dojil. Pika. To pomeni, da ga ponoči tudi nisva dajala iz posteljice, ker se mora naučiti, da se ponoči spi in se mora naučiti zaspati sam nazaj, če se zbudi.
Ko je zajokal, je torej eden od naju vstal, se usedel zraven posteljice in ga toliko časa trepljal, mu prigovarjal in ga miril, da se je pomiril. Če ni uspelo (in na začetku ni!), sva se zamenjala. Prve noči so bile grozne, še manj smo spali kot prej, da sem že skoraj obupala. Po kakem tednu je pa steklo in sedaj spi do šestih zjutraj brez problema. Torej doslednost, kot povsod drugje pri vzgoji.
Naš je star 3 mesece in 22 dni. Takoj ko je dopolnil 3 mesece, se je začelo ne spanje ponoči. Brala sem, da imajo rahel spanec, da sanjajo itd. Zbudi se nekje 2x cez noč ker je lačen. Ker sem se bala, da ga ne bi z vzdigovanjem in polaganjem v posteljico prebudila, sem ga zacela hranit kar v posteljici. Včasih mi uspe da zaspi nazaj, časih ne in potem sma pač budna ponoči. S prvim cepljenjem pa se mi zdi, da se je zadeva še poslabšala. Ful je jokav, cez dan spi 3x do 4x po pol ure, zdaj sva bila budna od 2 do 5. Ne vem zakaj je tako razdražljiv. Ali je zaradi cepljenja ali zaradi D3 (začela sedaj, ker sem se bala krčev) ali je zaradi nove hrane Novalac it (kakat je začel vsak 3 dan).
Vem, da so si otroci različni. Ampak mene je strah spat, ker ne vem kak bo naslednji dan in kakšna bo noč. Hvala bogu za porodniško, ampak vseeno mi je najbolj hudo, ker mu ne znam pomagat.
Lp
Draga mama,
cepljenje je lahko vzrok za razdražljivost samo nekaj dni, D3 pa zaužije dojenečk tako malo, da nima nekega vpliva.
Kdaj hodi dojenček spat? Kako ga uspavate zvečer? To, da se pri treh mesecih zbudi dvakrat na noč je normalno, problem je, da ne zaspi nazaj, ko ga nahranite. Joka, ko se zbudi, ali samo malo jamra v spanju? Pomembno je, da mu date jesti, ko še ni popolnoma prebujen, da z lahkoto zaspi nazaj. Prižgite samo kakšno mini lučko, s čim manj svetlobe, da ve, da je noč. Bodite čisto tiho, ne ogovarjajte ga, ne pogovarjajte se z možem, samo date mu flaško, ko se naje, jo vzamete, ugasnete lučko in se uležete nazaj. Če se oglaša, ne skočite takoj v luft, ampak preštejete do pet, se umirite v sebi in nato do njega, ga malo pobožate po trebuščku, da se umiri in takoj, ko neha jokat stran. Ponavljate, dokler se ne umiri, s tem, da naj bodo intervali vedno daljši, pa izmenjujta se z možem.
Glede na to, da ne dojite, kot razumem, lahko kakšen vikend oziroma takrat, ko nima službe naslednji dan, prevzame otroka mož, vi pa se naspite v drugi sobi. Če imate babico, ki ji lahko zaupate, pa lahko kakšno noč prevzame dojenčka tudi ona, da se vidiva naspita in da boste lažje spali.
Novo adaptirano mleko je lahko vzrok za težave. Sicer pa je lahko dojenčku tudi prevroče (ne oblačite ga preveč za spanje). Pa podnevi hodite spat skupaj z njim ter pazite, da zadnje popoldnasko spanje ni tik pred spanjem. Zvečer mora biti dojenček utrujen, potem bo bolje spal.
Sedaj ko so dnevi krajši zaspi ob 21. Uspavam ga tako, da ga pokrijem z zelo mehko koco, zraven mu položim njegovo “naniko”, ima dudo katero vrže ko zaspi, tudi koco mu odstranim in ga pokrijem z odejo. Ponoči prižgem lučko, ki je pokrita s črno ruto, da je čim manj svetlobe. Flaško mu naredim čim hitreje, da se ne prebudi preveč. Ne pogovarjam se z njim, božam ga po glavici. Tudi z možem se ne pogovarjava, ker ga običajno ob tej uri več ni doma. Ima takšno službo, zaradi katere se zbuja okoli 2.30 in ne mora on vskočit kdaj namesto mene, ker sam potrebuje spanje. Zvečer, preden zaspi mu naredim 10ml več kot običajno, ampak v tem ni problem, da ne bi bil sit, ker spi po na vadi do 2 ali 3 ure.
Zvečer je utrujen, toliko ga že poznam, ne silim ga, da pa zdaj je ura toliko in mora spat. Olačim ga ne preveč, ker se rad poti.
Sama ne potrebujem veliko spanja, da sem naspana. Danes sem spala do 9 in mi je dovolj, mali še pa zdaj spi.
Glede utrujenosti- želim ga položit v posteljico da bi v njej zaspal, endar začne zelo jokat. Če ga položim v voziček zaspi. Včasih je ravno obratno. Ko slišim da joka, ga zazibljem, če je v vozičku, če je v posteljici, mu dam dudo.
Mogoče pa ima rahel spanec ali pa sanja in se zato prebudi. Bomo videli kako bo v naslednjih dneh.
Nimam pametnega nasveta. Naša ni spala do petega leta. Preizkusili smo VSE. Nič ni pomagalo. Ko je šla v šolo je počasi začela spati a kaj, ko jo je začela nositi luna. Tako sem spet spala z enim ušesom pokonci. No, zdaj gre proti 18. letu in spet spim z enim ušesom pokonci, ko čakam da se vrne s kake žurke. Sprijaznila sem se, da je to cena starševstva.
Pri enem od naših je trajalo 3 leta, pa čez dan tudi ni nič spal tam od starosti 1. leta dalje, se mi zdi. Mi nismo pogruntali, kaj bi pomagalo. Edina šansa je, da se vsake toliko časa naspiš ti, pa mož dežura in obratno. Če pa imata možnost kakšnega varstva za čez noč, bo pa sploh pomagalo na vsake toliko.
Imam dvajset letnico, ki je takole spala vse do šole. Tri do štiri ure nočnega spanja. In to je bilo to. Podnevi ni spala več od 2,5 let. Ko je šla v šolo, sem počasi sama omagala in je hodila spat sama, ob 23h ali še kasneje, ko je pač šla.
Zato imam samo enega otroka, ne zmorem iti še enkrat skozi to.
Je bilo prehudo. Punca pa še zdaj fura s 4 urami spanja na noč, dobra študentka, nimam kaj jamrat…
Če sem prav razumela, si napisala, da ob 9h dojenček še spi? Mogoče je pa to problem! Navaditi ga moraš na nek ritem – zjutraj ob 9h vstajanje, zvečer ob 9h spanje, recimo. Ker če zjutraj spi predolgo, potem čez dan ne bo spal, ponoči pa tudi ne.
Pa še en trik: ko rata prvič čez dan zaspan, ga skušaj zamotiti s čim in ga daj spat čim kasneje. Tako bo bolj utrujen in bo spal več kot pol ure. Kaj pa v vozičku – spi?