pomoč ženi

Kako pa kaj pomoč ženi-dekletu laufa pri vas fantje.Ali kaj pomagate npr.sesati prah,pomivati posodo,brisati prah,pranje,likanje,kuhanje in kdo se ukvarja z otroci,pomoč-sodelovanje pri učenju,igra,branje knjig,pripovedovanje pravljic,sprehodi itd….kako poteka vaš DAN.
Ali pa hoditite v službo,po službi kavč in časopis,potem TV in pivo,čakanje na večerjo,potem pa ko žena vse postori,pa pričakujete od nje še dober sex….
Saj ne bo pretežko odgovorit na tako preprosta vprašanja,ali pač….
Se vam zdijo moški,ki pomagajo svoji ženi pri zgoraj naštetem,copatarji???…

Dva, ki živita v skupnem gospodinjstvu si morata delo pošteno razdeliti. Saj veste, da so najboljši kuharji za nedeljska slavnostna kosila moški!

V praksi pa je po mojem vse skupaj odvisno tudi od služb obeh partnerjev. Če ima eden izmed partnerjev službo, ki mu pobere več časa kot drugemu, potem je prav, da oni drugi postori več gospodinjskih del, ne glede na spol.

En moj kolega naredi vse doma, je ta glavni že vse skozi tudi pri otrocih, ker ima službo od 7 – 15h, žena pa je podjetnica, pa je pogosteje zdoma.

Seveda pa vsi poznate tudi sindrom trpeče gospodinje. Ali ne?

Ne vem, ampak skoraj ne poznam več sodobnega (mlajšega) para, kjer bi to funkcioniralo tako, kot opisuješ v drugem delu (sedenje na kavču ter čakanje na večerjo in dober sexs).

Sam mislim, da bi bilo nesramno od žene – punce pričakovati, da bi vse naredila namesto mene. Seveda ji pomagam – zadeve imava reazdeljene (načelno) približno tako, da jaz sesam in brišem tla, ona pa pospravi in pobriše prah, ipd. Izmenično tudi kuhava (če se le da pa kuhava skupaj – ob nedeljah). Je pa ena stvarm ki je še nisem počel – likanje. Ne vem, ampak vedno ko sem probal zlikati svojo srajco, je še dolgo ostal tisti rob na rokavu.

Po drugi strani je pa okolica hiše poplonoma moja zadeva – tudi tsith nekaj m2 zelenjavnega vrta in rože.

Po mojem vedenju je podobno pri mojih kolegih. Taka delitev dela je seveda mogoča le, če iamat partnerja približno enak delovni čas. Sicer pa ne vem, kako bi kaj bilo – verejtno bi tisti, s krajšim delovnim časom prevzel nase več gospodinjskih del.

LP, Učo

oprosti, kljub temu, da sem gospodinja ( sicer bolj nedeljska ker imam med tednom taščo ki rada kuha) pa ne bi vedela kakšen je ta sindrom. Daj razloži, bom videla če poznam.

Čao!

To je nekaj iz psihologije, verjetno bom kaj narobe interpretiral, pa upam, da me bo potem kak strokovnjak popravil.

Gre se zato, da nekateri ljudje celo življenje igrajo vlogo žrtve, looserja, vendar je to njihov način življenja, pravzaprav ne znajo funkcionirati drugače. Zlasti je veliko gospodinj, ki kar naprej tarnajo kako jim je hudo, ker morajo doma vse postoriti, moški pa nič ne delajo, take gospodinje se razdajajo za moža in otroke, niso pa so se sposobne postaviti zase, ne postavijo možu in otrokom ultimata, ampak samo delajo, delajo, trpijo in nergajo.
Moški smo pa tudi taki, da nam ni treba dvakrat reči, kadar je možno uživati hotelske storitve kar doma smo se pripravljeni takim gospodinjam čudovito prilagoditi, v zameno za lagodno življenje smo pripravljeni poslušati tisto jezikovo župo, ko pa so otroci iz plenic, pa poleg tega zavzamemo vlogo hišnega diktatorja, tako da nam žena nič ne upa reči in potem vse svoje negodovanje izlije na uboge otroke… Ki pa se tudi hitro naučijo, da jim ni treba pospraviti sobe, ker bo to že mama naredila, malo nas bo kregala, pa saj je tak zmeraj slabe volje in tečna.. in tako smo vsi zadovoljni.

Hvala Edi. O tem sem pa že slišala in poznam take, na srečo pa nisem med njimi in upam, da nikoli ne bom.

Podobno kot pri Učotu imava tudi midva razdeljeno delo. Le da jaz likam,sesam pa vrt itd. Edino kar ne maram delati, je brisanje tal. In kljub temu, da počnem vse te stvari se ne počutim copata.

Meni moj partner veliko pomag. Imam pač tako delo, da moram velikokrat ostati naprej v službi. So pa določene stvari, katerih se nikoli ne loti. Ne loti se likanja, pomivanja oken in nikoli ne gre na govorilne ure,naloge so moja zadolžitev,pa razvažanje otrok… Med tednom kuha on, čez vikend pa včasih jaz, večkrat on. Kuhanje mi gre blazno na živce, zato ga je prevzel on. Pa tudi v trgovino hodi izključno on.
Mislim, da sedaj pač nisto taki časi, da bo moški lahko ležal doma pred televizorjem ali pa bral časopis in čakal, da partnerka vse stori namesto njega.