Pozdravljeni,
zanima me, na koga se lahko obrnem glede diagnoze in zdravljenja ADHD?
Stara sem 26 let, od doma sem se bila primorana odseliti pri 16ih in v teh letih spoznala, da imam kupico nenavadnih navad, načinov kako se lotim dela, težave z odlašanjem in fokusom.
Po večih pogovorih z ljudmi, ki imajo podobne težave sem prepričana, da gre za ADHD.
Dolgo časa sem mislila, da so to moje osebnostne navade in da ne gre za vedenjsko motnjo, vendar z leti opažam, da se simptomi stopnjujejo in mi otežujejo tako delo kot samo skrb zase…. Težava je tudi v tem, da delam od doma – občasno pozabim na čas in po 12ih urah opazim, da še vedno opravljam delo / pozabim na osnovne potrebe kot so prehranjevanje, uživanje tekočine itd… Imam skrajne meje med opravljanjem preveč dela / hyper focusingom ali pa se k delu enostavno ne morem spravit in sem v nekakšnem stanju paralize. Težave opazim tudi ko se pogovarjam z ljudmi in me enostavno “odnese”, posledično se skušam aktivno fokusirati na pogovor in enostavno druge osebe ne slišim.
Ker se te težave stopnjujejo in mi resno otežujejo življenje zaradi tipa dela, ki ga opravljam, vas prosim, da me usmerite kje lahko zaprosim za pomoč / na koga se lahko obrnem…

Najlepša hvala.
Innie

Spoštovana Innie;

Kot zdravnik vam seveda najprej odgovorim, da se lahko za pomoč najprej obrnete na svojega osebnega zdravnika (ali zdravnico- v nadaljevanju bom uporabljal moško obliko – zdravnik), tako da se na posvet najprej naročite. V postopku naročanja (običajno danes elektronsko pismeni pacienti ko ne gre za nujno stanje to storijo kar preko el. pošte)  v dveh do treh stavkih opišite bistvene zadeve, za kaj gre, da si bo zdravnik ustvaril nek prvi vtis in rezerviral za prvi tovrstni posvet/pregled dovolj časa (osebno bi si glede na vaše pismo rezerviral cca 20-40 minut). Obravnava pacienta s težavami kot so vaše je namreč časovno zahtevnejša-daljša, kot na primer obravnava pacienta z tipično angino ali glivičnim vnetjem kože na stopalih.

Od prvega obiska ne pričakujte preveč, saj časovno ni mogoče v 20 minutah strukturirano opisati vseh težav, postaviti pravilno ali vsaj delovno diagnozo  in potem skupaj z zdravnikom napraviti še okviren realno izvedljiv načrt, kako bi težave lahko omilili, če že ne v celoti odpravili.

Osebno bi pri prvi obravnavi najprej opredelil glavni problem, ki je aktualno najbolj moteč oziroma, najbolj ovira vaše delo in življenje, nato še enega do dva ”stranska” manjša problema; Potem bi opravil vsaj osnovno anamnezo glede telesnega zdravja (npr. spanje, apetit, prebava, izločanje urina, menstruacije…povprašal bi po morebitnih razvadah (kava, alkohol, kajenje ipd), zanimalo bi me koliko časa namenite gibanju, rekreaciji;

Napravil bi orientacijski osnovni splošni telesni pregled: torej vsaj krvni tlak, pulz, dihanje, ocena prehranskega statusa -ker ste navedli, da pozabite jesti, bi me zanimalo ali je vaša teža primerna, ali prekomerna ali prenizka. Naročil bi vas na laboratorijski pregled, če dlje časa le tega niste opravil, vključno z delovanjem ščitnice.

Skratka, čeprav gre pri vas načelno za probleme s področja duševnosti, je treba vsaj ob prvem pregledu narediti tudi osnovni telesni in laboratorijski pregled.

Odvisno bo tudi od tega, kakšen odnos in izkušnje imate z osebnim zdravnikom do sedaj, koliko mu lahko zaupate, in koliko je vaš zdravnik strokovno podkovan za obravnavo takih motenj.

Vi ste prišli kar z diagnozo ADHD, kar je okrajšava za Attention Deficit Hyperactivity Disorder.

Po slovensko bi to pomenilo dobesedno ”pomanjkanje pozornosti in hiperaktivnost”.

Osebno raje vidim, da pacient težave, simptome, znake najprej opiše, kot da ”udari” kar z diagnozo, čeprav se večkrat zgodi, da pacienti res že sami -s pomočjo spleta, ali iz pogovorov z ljudmi, ki imajo podobne težave-  sebi postavijo pravilno diagnozo.

Glede na to, kar ste opisali, imate nekaj kriterijev za diagnozo ADHD;

Preden ”teoretiziram” dalje, vam ponudim praktičen nasvet, kako se iznebiti navade, da pozabljate piti : Najbolje bo, da  si na začetku dela (predvidevam, da delate od doma za računalnikom ?) postavite predse na mizo steklenico vode ali vrček čaja in kozarec in če ne gre drugače nastavite opomnik na pametnem telefonu, da vas npr. vsake pol ure opomni, da popijete kozarec ali dva.

Če bi bil jaz vaš osebni zdravnik, bi me vsekakor zanimalo, zakaj ste se bili v primorani odseliti od doma? So vas ”nagnali” od doma starši ali skrbniki, ali je bila to vaša odločitev, ker so bile razmere doma nevzdržne?

Potem bi me zanimalo, da opišete, kaj je bilo tako nevzdržno ? (npr. nasilje in alkoholizem v družini, druge oblike zasvojenosti, mamila, kriminal, psihiatrične bolezni pri starših….skratka, tukaj je na vas, da za začetek na kratko opišete razmere v katerih ste živeli doma do šestnajstega leta.

Ne glede na to, kaj je vzrok, je dejstvo, da dekle pri taki starosti še ni osebnostno dozorelo in za zdravo odraščanje še potrebuje potrebuje ljubeče, skrbne in razumevajoče starše, zato je možno, da težave, ki ste jih opisali, izvirajo oziroma imajo podlago v slabih, neustreznih pogojih, ki ste jih imeli doma pri odraščanju.

Seveda tega, kar je bilo ”za nazaj” ne morete spremeniti. Zanimalo pa bi me, kakšne odnose imate sedaj s primarno družino, če so starši še živi. Imate morda brate ali sestre? Kakšen odnose imate z njimi?

Zanimalo bi me, kaj ste po poklicu, in konkretno kakšno delo opravljate od doma.

Lahko se zgodi, da človek, ki zavzeto in naporno dela za računalnikom -če to pomeni, da komunicira z nekom na daljavo- enostavno ne more zapustiti delovnega mesta. Naj povem, da je tudi delo zdravnika v splošni ambulanti pogosto tako, da mi dobesedno lahko ”poči sečni mehur”, ker stranišča ni blizu. Pacient za pacientom, telefon za telefonom, povej to povej ono, potem nekdo kliče po telefonu in je nujno, potem si rečem še tega odpravim in bom šel na stranišče, pa se zgodi, da pride nekdo nenaročen v ordinacijo, ker se je poškodoval npr. glavo in gre za urgenco, ali pa nekdo v čakalnici ”zleze skupaj” in je potrebno takoj pomagati…v takih primerih enostavno ”pozabiš” iti na stranišče. Naj vas torej opozorim, da je včasih narava dela taka in lahko da ni z vami nič narobe, zato prosim opišite kaj konkretno delate.

Če si pavzo sicer lahko privoščite, vam bi spet svetoval, da si nastavite opomnik in na primer vsaki dve uri dela imate 10 minut pavze, nato si nastavite opomnik za kosilo in podobno dalje.

Če si boste vzeli odmor za kavo, stranišče, malico ali kosilo, vam bo delo šlo potem lažje od rok.

Po drugi strani, pa sem nekako zaznal, da se včasih težko spravite k delu; to zna biti pri delu od doma res problem, nimate samo vi takih težav. Namreč: Če delamo v pisarni, kjer so prisotni sodelavci, šef ipd, nas bodo postrani gledali, če bi ves dopoldan sedeli za mizo ali celo na fotelju in gledali kup papirjev, ki bi jih bilo treba obravnavati; Torej v takih primerih je vsekakor dobro, da imate nek ”zunanji nadzor”, ki vas spodbudi k delu, lahko se npr. dogovorite s šefom, da vas zjutraj pokliče in povpraša kako gre.

Vsekakor bi potreboval vsaj okviren opis dejavnosti, ki jo opravljate, da bi vam lahko ustrezneje svetoval.

Tako; to bi bilo z moje strani za danes dovolj; za nadaljevanje svetovanja bi potreboval opis okoliščin, kot sem zgoraj navedel.

Upam tudi, da se bo na forumu pridružil še kakšen razpravljalec, posebej bi bilo zaželeno, če je izobražen za ADHD ali če ima sam že postavljeno diagnozo in bi lahko opisal svoje izkušnje ter metode, kako je izboljšal svojo učinkovitost pri delu.

Na koncu naj vam povem še, da obstajajo tudi zdravila s katerimi se da izboljšati pozornost in nihanje razpoloženja, oziroma se da nekako stabilizirati aktivnost v neki srednji legi, da ne prihaja do prekomerne lahko bi rekel prave manične kompulzivne obsesivne zavzetosti z nekim opravilom in na drugi strani popolne depresije, apatije (ravnodušnosti) zavrtja vneme in aktivnosti.

Lep pozdrav, hvala.

Pozdravljeni!

Težave, ki jih opisujete so za vas moteči simptomi, ki imajo svoje vzroke. Sama diagnoza po mojem mnenju niti ni pomembna. Kot mnoge diagnoze se tudi ADHD večkrat zlorablja za predpisovanje nepotrebnih, tudi škodljivih zdravil. Seveda obstajajo tudi primeri, ko drugače kot z zdravili ne gre.

Če imate voljo, željo in vztrajnost, vam svetujem, da se odločite za poglobljen psihoterapevtski proces (npr. psihoanalitično psihoterapijo). Sem dobil občutek za kakšne težave gre in sklepam, da vam lahko psihoterapija pomaga pri osebni rasti in posledično odpravo/zmanjšanje simptomov in tudi omogoči boljšo kvaliteto življenja. Ali je to nekaj za vas boste lahko presodili sami oz. skupaj s psihoterapevtom/tko.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj