pomoč v socialni stiski
Pozdravljeni,
Sem študentka in imam denarne in materialne težave, ker imam zelo naporen in drag študij si ne morem več privoščiti osnovnih potrebščin kot so hrana in oblačila. Zanima me naslednje: kje lahko kot študentka zaprosim za denarno pomoč ali hrano in kje mogoče za kakšna oblačila, ker jih tudi te resnično potrebujem. Preko študentskega servisa delam občasno, ker mi študij ne dopušča več, vendar to več ne zadosšča za pokrivanje osnovnih stroškov za izobraževanje v Ljubljani.
Kmalu bom pa tudi stara 26 let, tako da bi za pomoč po vsej verjetnosti zaprošala sama, saj starši in 3 sestre nimajo kaj v usta dat.
Najlepša hvala za kakršnokoli informacijo.
katarina
Spoštovana Katarina!
Za dodeljevanje denarnih pomoči so pristojni centri za socialno delo, ki so dolžni upoštevati zakone, vendar pa obravnavajo tudi vsak primer individualno. Spregovorite s svetovalko ali svetovalcem na vašem CSD o konkretni stiski, v kateri ste se znašli. Gotovo boste skupaj našli neko rešitev, morda v obliki redne ali izredne denarne pomoči ali pa v obliki informacij, kako naprej.
Za pomoč v obliki hrane in oblačil pa se lahko obrnete na Rdeči Križ ali na Karitas. Pripenjam link spletne strani Karitas: http://www.karitas.si/predstavitev/index.php#skofijske
Upam, da se čimprej rešite iz stiske v kateri ste se znašli. Če na omenjenih naslovih ne boste dobili rešitev, se ponovno oglasite.
Lp, Suzana Gliha Škufca, univ.dipl.soc.del.
pozdravljena katarina-pokl.na zupnijski karitas v lj vprasaj za pomoc oziroma se probaj dogovoriti za osebno srecanje in jim zaupaj tezave.v mengsu je karitas zelooo pohvale vreden,gospe ki tam delajo so cudovite in srcne-kar je zelo pomembno za nekoga,ki pride po pomoc-verjamem,da ce bos pokl.na karitas menges-delajo ob torkih od 17h-19h,da ti bodo pomagali vsaj z hrano in z oblacili in verjemi da vcasih najdes oblacila katera bi si v bistvu zelela imeti.upam da se ti vse uredi-lp
Ce je stvar res tako huda in si postena potem bi ti lahko jas pomagal po svojih moceh ker za lacne pa bose prispevam z lahkim srcem .Ce se nisi uredila stvari pisi pa bomo videli kako naprej .Pa da ne bo pomote da sem kaksen stari pohotnez ki bi u zameno rad kaksne sumljive usluge sploh ne sm blizu tvojih let in ne zelim popolnoma nic in ce neobvezujoce pomagam ljudem v aziji ki jih se u zivljenju nisem videl potem sem siguren da lahko tudi tebi seveda po svojih moceh ne znam si predstavljati da je kdo lacen in bos .
Kako naj začnem svojo zgodbo….????
Stara sem nekaj čez trideset let,prihajam iz okolice Maribora…
Ker sem invailid in s tem težje zaposlijiva sem prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve in prejemam socialno podporo….
Živim s starši s katerimi pa se ne razumemo, precej smo odtujeni, ker smo živeli ločeno …sama se sicer trudim po najboljših močeh, ampak z njihove strani ne dobim niti kanček vedenja, da sem vsaj malo spoštovana in vredna kakšne lepe besede ampak samo, vsakdanje šikaniranje in poniževanje, kar me vsakodnevno precej utruja in jemlje moči…moja največja želja pa je osamosvojitev doživet svoj mir in iti živet na svoje-kamorkoli…
Obrnila sem se na center za socialno delo za kakršnokoli pomoč,ampak z njihove strani sem dobila odgovor,da naj si piščem neko garsonjero,morda enosobno stanovanje,se prijavim za neprofitno stanovanje, ker sem invalid bi imela morda prednost in grem stran. Vprašala sem jih…kako si oni zamišljajo kako bom živela z dvesto šestindvajsetimi evri,ki jih prejemam od njih…v odgovor pa sem dobila,da mi morajo starši pomagat…kar pa vedo oni in jaz,da ni tako lahko, ker starši nočejo slišat za to…z nijhove (s strani staršev) žal ne morem pričakovat nobene pomoči, če nisem in ne dobim niti lepe ali vspodbudne besede od njih, kaj še le kakšno drugo pomoč-podporo.
A mi lahko kdo kakorkoli pomaga z nasvetom glede stanovanja-osamosvojitve. Iz psihičnega vidika, si resnično želim stran in živet v miru.
Kaj naj storim??????
Draga Obupana 🙁 !
Zastavili ste si cilj, da se osamosvojite, kar je zelo pohvale vredno. Verjamem pa, da vam to lahko tudi uspe. Samo ne smete obupati, tako glede iskanja primerne stanovanjske rešitve, kot tudi glede iskanja zaposlitve. Prečesite resnično vse zaposlitvene možnosti, kar se jih lahko spomnite. Res, da ste invalidka, a imate druge prednosti, kot npr. to da nimate obveznosti in da ste še razmeroma mladi. Tako se lahko prilagodite najrazličnejšim delovnim časom. Delovna mesta, kjer vaša invalidnost ni ovira, obstajajo. Poiščite jih. Vztrajno pišite prošnje, tudi če ne dobivate odgovorov. Včasih se splača do kakšne ustanove tudi osebno pristopiti in povprašati. Imejte pred sabo cilj, da se finančno osamosvojite. Vaša močna želja vam bo pomagala na poti do cilja. Na Zavodu za zaposlovanje se pozanimajte, če obstaja možnost zaposlitve v kakšnem socialnem podjetju, saj v le-teh zaposlujejo težje zaposljive osebe. Koliko prošenj ste pa že poslali? Včasih je potrebno poslati 100-200 prošenj preden pridemo do zaposlitve.
Kar se tiče stanovanja je res smiselno, da vložite na Občini prošnjo za neprofitno stanovanje, ko bo razpis. Neprofitne najemnine niso visoke. Že takoj pa se greste lahko pozanimati, če razpolaga občina s kakšnimi nujnimi bivalnimi prostori. Večje, mestne občine jih ponavadi imajo. Ponavadi imajo souporabo kopanice in kuhinje.
Če pa bi šli v podnajemništvo, bi si morda stanovanje delili še s kakšnim ali dvema dekletoma, kot si ponavadi delijo študentke. Poleg tega pa se v tem primeru na CSD pozanimajte o subvenciji za najemnino.
Glede na to, da ste invalidka se glede stanovanja pozanimajte še na Nepremičninskem skladu ZPIZ-a: http://www.ns-piz.si/dialog.html.
Za začetek pa bi bila morda primerna tudi katera od teh premostitvenih rešitev: http://med.over.net/telefonske_stevilke/seznam_materinski_domovi_varne_hise.php. Nekateri materinski domovi sprejemamo tudi ženske v stiski brez otrok.
Veliko sreče in poguma vam želim na tej poti!
Jana Metelko, dipl.soc.del.