Pomoč punci

Spoštovani!

Sem 24 letni absolvent tehnične fakultete in sem že skoraj 2 leti z leto in pol starejšo punco in mi veliko pomeni. To pa je tudi glavni vzrok, zakaj sedaj to pišem.

Zapažam pri njej, da je včasih pozabljiva, mogoče malo zmedena in precej burno odreagira na enostavne težave v najini vezi. Menim, da nisem tip človeka, ki bi se rad prepiral, pretepal,… Menim, da se da vse rešiti z besedami, pogovorom.

V njeni družini ni rožnato. Pred 5 leti je naredil oče najprej samomor po že enem prejšnem “neuspelem” poizkusu in doma zapustil (poleg kmetije) ženo (45-50 let) , 2 sina (30-35 let)in hčerko. Eden izmed sinov je začel piti alkohol, bil je že 2, 3x na zdravljenju, a neuspešno. Njegovo zdravstevno stanje je zelo slabo (napadi). Sedaj je z ženo 2 otroka) v ločitvenem postopku, odvijajo se pritiski glede dedovanja in delitve premoženja. Drugi brat je samosvoj, brez ženske ob sebi, navdušen konjerejec. Za oba sinova skrbi mati. Punca se je odrekla dediškemu deležu za ljubi mir, živi v najetem stanovanju v Lj, si sama plačuje izredni študij ob redni zaposlitvi (poslovodja trgovine). Kot je jasno se sama preživlja, sedaj ji finančno tudi jaz nekaj pomagam. Je zelo živo bitje z veliko energije, super izgleda (model), okolica jo ima rada. Kar se tiče družinskih problemov pravi, da jih lahko sama reši, je v rednih telefonskih stikih z mamo in včasih ob klicu mame ob pozni večerni uri pomisli na najslabše (problemi z bratom). Da bi bila mera polna, pa se je zgodilo še nekaj. Pred kašnimi 3 in pol leti ji je takratni fant namenoma zaplodil otroka, da bi jo obdržal, a je naredila splav. Mama uživa pomirjevala in spavalne tablete.

Težko je opisati celo situacijo.

Kar pa se tiče najinega odnosa… kot sem že omenil, mi veliko pomeni in sem si pripravljen zelo kmalu ustvarjati neko malo resnejšo skupno življenje s skupnim gospodinjstvom. Rad bi ji pomagal ali vsaj poskušal preiti te težave (kolikor se pač da). Preko poletja sva bila mesec in pol narazen. Dogajalo se je, da je prihajalo do napadov name, poskusov prepira. Po nekaj urah pa sem zvedel, da so doma nastajali novi problemi. Seveda sam nisem angel in sem res kdaj kriv za kak nesporazum, a nisem baraba. Znam vrniti besedno, kar pa jo je vrglo iz tira. Po tem času narazen sem se vrnil nazaj k njej in si želim biti z njo. Čutim jo in rad bi naredil nekaj zanjo. Začel sem razmišljati da sem mogoče jaz problem zanjo in ne neljuba preteklost. Sedaj ko tipam malo več o ozadju problemov v družini, sem že nekajkrat ugotovil, da dobivam od nje različne (nasprotujoče si) zgodbe. Brat pije, ker je z ženo narazen in mu onemogoča videti otroka in ga psihično draži, po drugi strani pa zvem, da ga pije že od očetove smrti in začetnih problemov z bratom glede dedovanja. Še nekaj sem opazil: veliko lažje se ona izkreno pogovarja preko telefona kot osebno. Se tako skrijejo čustva? Meni je to težje, ker se počutim nemočnega in daleč stran. Jaz se aktivno ukvarjam s športom in me tako ni vedno v bližini.

Poklical sem društvo OZARE in se tam dogovoril z neko socialno delavko za srecanje. Punca pravi, da ne bo razlagala ljudem problemov o družini, ker noče, da bi se jim smilila, lahko pa greva skupaj na pogovor o najini vezi.

Jaz sem načeloma ok, brez nekih velikih svojih problemov in sem odraščal v srečni družini.

Zanima me vaše mnenje in nasvet, kako v prihodnje!?

Hvala in lep pozdrav!

Uroš

Spoštovani Uroš!

Glede pogovora o vajini vezi se lahko obrneta tako na društvo, ki ste ga omenili, lahko na nas ali pa na Center za socialno delo v vaši občini, kjer vam bodo pomagali tako s svetovanjem, kot tudi z nadaljnim usmerjanjem.

Dekletu pa lahko poveste, da se strokovnim delavcem, ki opravljajo svetovalno službo njihove stranke ne smilijo, tako, da naj se tega ne boji.
Običajno je tako, da pridejo na svetovanje pogumni in tisti, ki želijo nekaj spremeniti, tako, da ni nobenega upravičenega razloga, da bi se kdo komu smilil.
Življenske zgodbe pa so zelo različne in iz njih se lahko strokovni delavci veliko naučimo, prav tako kot tisti, ki jo doživlja.

Veliko uspeha in še naprej vam želim, da bi bili tako pozitivni in podpirali svoje dekle.

Špela, Šent