Pozdravljeni.

Rada bi vaše mnenje in morda usmeritev. Sem bila dalj časa v neprimernem odnosu z možem in njegovo mamo. On je imel do nje strahospoštovanje, ona se je spravljala name, ni me nikoli pred njo zaščitil. Prišlo je celo do udarca iz njene strani in kasneje tudi s strani njega. Jaz sem pač upala, da bo boljše in nisem odšla. V zakonu sta se nama rodila 2 otroka.

Sem oseba, sicer z močnim karakterjem, vendar sem nekonfliktna od nekdaj. Res je, da imam zaradi teh težav z možem v preteklosti, težave s tem, da se ne cenim dovolj, to je enostavno pustilo pečat v meni.

Spoznala sem prijatelja, s katerim sva intimna in se imama lepo drug z drugim, nisva pa prav v zvezi. Od njega nisem nikoli zahtevala nobene resnosti, le iskrenost. In, kot vsaki ženski, bi mi godilo, da bi mi kdaj kaj lepega povedal ali pa pokazal, da mu je mar najin odnos. On pa vedno deluje tako, da “bova videla kako bo”. In mene je to začelo motiti. Ko sva se kdaj sporekla, sploh, če sva kaj spila, je potem on obmolknil za več dni, celo tednov, preden sma se spet slišala. Jaz sem se odprla, mu povedala kaj me moti, se zase postavila, celo “naprje sem mu vrgla stvari”, ker me je pač razjezilo, on pa me je gladko ignoriral. Torej tiha maša. Meni se zdi, da če bi njemu bilo kaj do mene, da me ne bi imel le za spolnost, bi se drugače obnašal. Ne vem kako zmore biti tako krut na tak način.

In vse to, kako se on obnaša, v meni tudi sproži rane, saj več res ne vem kaj je očitno z menoj narobe?

Pred mojim bivšim možem nisem imela slabih izkušenj z zvezami, ne s prijatelji (sem človek, ki ima od malega iste prijateljE), cenim odnose, z mojimi starši nimam težav, vse kar je bilo v otroštvu, je bilo to, da me babica, ki je pač imela več vnukov, ni imela rada in je bila do mene nesramna. To je vse.

In mene zdaj zanima ali jaz prav reagiram, ko mu takrat, ko se on odmakne, vse naprej zmečem, mu povem kako se počutim ali bi mu mogla dat prostor?

Načeloma bi mu ga dala, dan dva, ttri, ne pa tako dolgo … enostavno čutim, da zase se moram postaviti, ker to je meni manipulacija ali pa čustveno nasilje.

Mene celo ta partner kdaj označi, da sme psihič, ker mi v alkoholu zavore popustijo. Mislim res boleče no.

Kaj menite vi? Prosim za odgovor.

Moje nestrokovno mnenje je, da tudi ta novi znanec ni pravi zate. Verjetno je malo prirejena kopija tvojega moža. Značilno namreč je, pa to ti bodo povedali strokovnjaki, da ženske iščejo po nekem vzorcu kopije prejšnjih mož ali ljubimcev. Kaj hočem povedati, če je bil prvi mož nasilnež, bo žena našla drugega, ki bo isto nasilnež. Navajam samo kot primer.

Malo me moti kar si med vrsticami napisala, namreč, da občasno kaj popiješ. S tem ne boš rešila svojih problemov, samo poglobila jih boš. Vsekakor pa bi bila ta tvoj sedanji mož in njegova mama, potrebna resnega posveta s strokovnjakom. Verjetno bolj kot ti.

Ti pa seveda želim, da ta vozel čim prej in temeljito, presekaš. Tako ali drugače.

Oglasi se še, več ljudi več ve, kot pravi pregovor.

Spoštovani,

vsekakor z vami ni nič narobe, razumljivo je, da je za vas boleče, če vas partner zmerja z žaljivkami in tudi, da ste občutljivi zaradi boleče izkušnje v preteklosti z bivšim možem.

Z vašim prijateljem ste kot pravite intimni, niste pa v zvezi. Izgleda, kot da se on tega dogovora drži, sodeč po tem, da pravite, da se imata lepo, sta intimna. Sklepam, da je tu jedro vajine težave, torej da vajin dogovor vidita vsak iz svoje plati. Njemu je očitno tako kot je, torej sex, prijateljevanje v redu in dovolj, iz vašega zapisa pa je razvidno, da bi vi želeli še kaj več, mogoče ljubezen in bližino, varnost, sprejetost. Ko malo popijete, vam zavore popustijo in takrat iskreno poveste, kaj si želite, kaj vas moti in to morda izrečete na način, kateri je zanj nesprejemljiv, lahko celo boleč, ko pravite da mu navržete stvari.

Vsekakor bi bilo za oba koristno, da bi se odraslo in spoštljivo pogovorila in iskreno spregovorila o tem, kaj si kdo od vaju v resnici želi, kaj drug od drugega pričakujeta, zahtevata in kaj tolerirata. Torej, da sestavita skupek dogovorov o tem, kakšno naj bi vajino razmerje bilo, kako si zamišljata prihodnost, skupaj v partnerstvu? Kako si vsak posebaj predstavljata to partnerstvo? Koliko časa bi bila skupaj, bi živela skupaj, kaj bi skupaj počela, kako bi preživljala čas? Ali si kdo od vaju želi samo sex in prijateljevanje?

Če se uspeta dogovorit in uskladit, tako da si oba to želita in se uskladita, bi sledilo naprej vprašanje glede reševanja konfliktov, mogoče še prej, ali tolerirata alkohol in tudi koliko, če le ta izzove konflikt. In potem, kako na ustrezen način izraziti jezo, torej kako povedati kaj vas pri partnerju moti, kaj želite da spremeni. Iz zapisa je razvidno, da se ob konfliktu partner umika za daljši čas, torej vam s tem nekaj sporoča. Lahko bi bilo, da si ne želi večje bližine z vami oziroma se drži vajinega dogovora, lahko pa bi bilo naprimer tudi, da vaša jeza pri njemu izzove bolečino, morda občuti prezir in se zato umakne. Ne vemo, kakšno je njegovo psihološko ozadje in če se, ko se kdo nanj jezi, tudi njemu sprožijo kakšna boleča občutja iz preteklosti.

V okviru terapije bi razvozlali, zakaj se ne cenite dovolj, kako to, da ste v preteklosti tolerirali moževo in tudi taščino neprimerno vedenje in potem s pomočjo terapevta našli orodja, da bi zgradili do sebe spoštovanje, občutek vrednosti in tudi občutek, da ste vredni ljubezni, mogoče tudi odžalovali kakšen del v zvezi z bivšim možem in se naučili, kako graditi ljubeče, pristne in varne odnose, da bi lahko živeli bolj zadovoljno in izpolnjujoče.

Lep pozdrav,
Nastja Dolinar