Gospa Zloba,mislim,da sploh nimaš pojma,zakaj se gre,zato sploh ne bi kvasila takšne neumnosti.Raje se posveti študiju psihologije,ker si tako “pametna”.

Klara vam pa hvala za podporo.Moram povedat,da tudi jiz uporabljam Pampers Aktive fit iz mulerja,pa mi ravnotako premoči.Samo zanima me, kako dolgo je to nočno pitje trajalo pri vas,ali ste ubrali kako drugo taktiko?

Za take količine boš težko našla primerne pleničke. Poskusi uporabiti čez pleničko kakšne prekrivne hlačke, bolj zanesljiva metoda je pa previjanje – če je otrok buden itak nima veze, če ga še previješ vmes. Oba moja otroka sta imela obdobje pitja ponoči – ne glede na čez dan popito tekočino. Nekaj časa sem se matrala, nakar sem ugotovila, da je ceneje, da dobi flašo in gremo vsi spat čez tri minute kot da mi tuli dve uri ob treh zjutraj.

Edine plenice, ki ponoči niso spustile so bile vijoličaste Fixies.
Poskusite. Pa res naj malo manj pije.

lp

Jaz sem v moji mali v takem obdobju dajala čez pleničke še ene racman hlačke, pa ni premočilo.

Ne, meni moji otroci niso v eni noči požlampali 1 liter čaja in se niso utapljali v lastnem lulanju, tako da o tem res nimam pojma, imaš prav. Kot specialni pedagog imam kar nekaj strokovnega znanja in vsakodnevnih izkušenj o hiperaktivnosti in o “hiperaktivnosti”, o postavljanju diagnoz za to bolezen in o starših, ki bi radi svoje otroke naredili za hiperaktivne, da se jim potem z njimi ni treba več trudit. Slednjih je bistveno več, kot je prvih, še sreča! Zato ti lahko z gotovostjo črno na belem podpišem in požigosam, da je čisti kretenizem rečt, da je 15 mes otrok ali dojenček hiperaktiven. Če taka izjava pride od pediatra, je kretenizem še toliko hujši in večji. Sploh kadar so na drugi strani tebi enaki starši, ki to morda v šali podani izjavo vzamejo za edino resnico in si skozi njo umijejo roke. Pa še to: zmešala si -ali pa tvoj pediater, bog se ga usmili- avtizem in hiperaktivnost, kajti redki so hiperaktivci, ki so nadpovprečno inteligentni. Čisto za na koncu pa resne izjave o hiperaktivnosti dajemo med 8. in 12. letom, ne pa pri enem letu.

Problem je prekomerno nočno pitje enoletnega otroka. Ali boš temu otroku na rit napopala po 5 plenic ali jo boš preoblačila ali boš morda le naredila nekaj v smeri malo manj nacejanja, je povsem tvoja odločitev. Nekaj pa je dejstvo: to, da enoletni otrok ponoči spije 1 l tekočine, ni normalno in še manj zdravo. Najprej pa – tvoja stvar.

Ha ha ha, do solz sem se nasmejala.
Končno ena pametna, ampak to resno mislim.
Današnje mamice pa ste taprave, pa ne vse da ne bo pomote.

Sem spregledala, da nisem napisala, da mislim na Zlobo. Še enkrat bravo.

Ne vem, kaj vama je,Zloba in Bravo.Ti Zloba si izpit Pedagoginje dflala pod mizo,kajti že zgodaj pred 8 lrtom se odkrije Hiperaktivnost otroka,vendar je teh zelo zelo malo. Gospa rabi pomoč,ve pa se norca delata.Sram vaju bilo.Pojdita v knjižnico in se izobražujta BONTONA!!!

Pozdrav!

Naj še jaz, kot si upam z zanesljivostjo trditi in brez slabe vesti, skrbna in izobražena mati ( praksa na svojih otrocih ) in mamica, ki pričakuje svoje tretje dete povem svoje mnenje.
Nikoli, ampak res nikoli se nisem obremenjevala s tem koliko je ura, da sem ustrezno ne glede na uro nudila nego in vse potrebno svojemu otroku.
seveda pa sem imela tudi meje, ki sem se jih držala, jih po svoje priredila kajti niti en otrok ni enak drugemu.
Vsekakor sem ju vedno ( in tretje dete bom tudi ), ko sta še ponoči jedla in pila kot dojenčka, po potrebi tudi previla. Včasih odnesla v sobo na previjalno, včasih pa sem ju previla kar na postelji v spalnici ob poltemi. Tudi otrok je potem lažje spal s suho ritko, ni bilo problemov z vnetji in še sama sem se počutila dobro, ker sem vedela da je njemu udobno.
Triletnica je zdaj že brez plenic, dveletnika pa kdaj pa kdaj ko je kaj bolan in mu grem sredi noči ščistit noska zraven še previjem.
Vsi se počutimo dobro, najbolj pa mali, ker je spedenan kot je treba.
Se strinjam, da otroka ponoči ne budiš a če so razlogi, da se je zbudil sam…
Ne vem? Mi imamo mir od meseca in pol, ko sta nehala jesti ponoči in spita celo noč in spanje je pri nas res krasno steklo. Si pa moraš postaviti neke meje, ne preostre seveda in še vedno v korist otroku in celi družini.
Dejstvo je, da tvoja punčka spije ponoči preveč Občutno preveč in s tem ji delaš več škode kot koristi.Ne rečem ob bolezni, ampak v normalnem stanju to vsekakor ni dobro zanjo.
Si pomislila, da se ji bo ( se ji je ) raztegnil želodček, da jo tišči obremenjuje, potem pa še vsa tista mokrota na ritki kajti dejsvo je, da ji je neudobno, da jo tišči… Ja tudi jaz bi se drla na njenem mestu in taka sigurno ne bi hotela spat.
Že od vsega začetka uporabljamo zeleno – modre Huggies pleničke in z njimi sem več kot zadovoljna, nikoli nobenih nesreč, vnete rite in podobno.
A za vas bi si z gotovostjo upala trditi, da nobena plenica ne bo dovolj dobra, saj je količine tekočine res občutno prevelika.
Poskusite narediti kaj v tej smeri in voidela boš, da bodo plenice čisto o.k..

Pa še to.
Ne morem mimo izjave pediatra, tebe o hiperaktivnosti.
Ne želi si, da bi bila diagnoza pravilna. To so hude in težke besede, sploh pa za enoletnika nimajo nobene osnove in pomena. Hiperaktivnost se ugotavlja dosti kasneje, nekje med 6im in 10im letom in res si ne želi, da je tvoj otrok med temi otroci.
Jaz bi si prej upala postavit diagnozo, da je ihtava in razočarana, ker jo med nogami žuli pretežka in premokra plenica ( ki si je žal ne more zamenjati ( za mamo pa že ve da ji jo ne bo ) in pa prepoln želodček tekočine. Po moje bi ti na tak način rada sporočila, da nekaj ne delaš prav.

Toliko z moje strani, je pač le moje mnenje in če v njem najdeš kaj uporabnega toliko boljše za vse vas.
Pa uspešno reševanje problema želi.
Srečno

Zloba, če si visoko izobražena, potem uporabljaj besednjak temu primeren. Sicer ti bomo težko verjeli, da si kaj dosti učena. In res si zloba.

vrtnicaa, pred 8. letom se lahko postavi kvečjemu sum na HA, nikakor ne diagnoze. Lahko pa se že pri manjših otrokih, tudi pri enoletnikih odkriva hiperkinetičnost, lahko se jo celo dokaže, nima pa kaj dosti veze s pravo HA, vsaj pri starših ne, ki se z otrokom kljub diagnozi še vedno izdatno ukvarjajo. Izpit sem delala tako, da znanja nisem pozabila tisti trenutek, ko je prfoks dal oceno, ampak ga še danes nadgrajujejm.
Še kakšno vprašanje?

Kdo se dela norca? Ženski daš edini uporaben in učinkovit nasvet, pa ji ni prav, ker ni bližnjica, ampak kompleksna rešitev. Nevem, kdo je tu čuden.

Zloba,ne mi zamerit,ampak zanima me nekaj več ,kaj je to Hiperaktivnost,Hiperkinetičnost?
A zahtevam preveč,če bi kaj več napisala o tem,kdaj se lehko odkrije,koliko otrok je deležnih tega,so kakšne kasnrjše posledice,…?Prosim lepo,res me zanima.

Citat:
“Hiperkineti&ni otrok je gibalno nemiren, zelo hitrih reakcij, impulziven, ima šibko pozornost in potrebuje hitro menjavanje aktivnosti. V predšolskem obdobju vsaj nekaterim staršem deluje kot zelo zvedav, kot tisti, ki v procesu šolanja veliko obeta. Ko pa pride &as šolanja in mora sedeti pri miru, zbrano, osredoto&en na dolo&eno temo, se za&nejo težave. Otrok se znajde pred zahtevami, ki jim ni kos. Pa ne v intelektualnem smislu, saj so ti otroci pogosto dovolj bistri. Gre bolj za pomanjkanje vztrajnosti pri dejavnostih, pri nalogah, ki zahtevajo pozornost, potrpežljivost in zavzetost. Njegovo delo je neorganizirano, pogosto ima bralno-pisne težave in zato kljub trudu ne dosega uspeha v šoli. Tak otrok moti sebe in druge, med ostalimi u&enci postane nepriljubljen, in ker ne dosega uspehov, želi potrditev pridobiti s siljenjem v ospredje in z negativnim potrjevanjem. ”

“Naši strokovnjaki so mnenja, da je narobe uporabiti psihofarmakološko sredstvo kot edino obliko pomo&i, saj samo tablete niso rešitev. So pa rešitev, kadar otrokovih težav ni mogo&e rešiti ne s pomo&jo šolske svetovalne službe in ne s pomo&jo psihiatrov.
Ob današnjem hitrem tempu življenja se vedno ve& uporablja terapija z zdravili, namesto da bi posve&ali ve& pozornosti otroku samemu.”

“O predpisovanju psihostimulantov otrokom lahko odlo&ajo le pedopsihiatri, ki so dolžni dati diagnosti&no oceno. V Sloveniji jih je okoli dvajset in vsi so na spisku ministrstva za zdravje. Njihovo predpisovanje je absolutno nadzorovano. Vsi recepti so v dvojniku, starši zdravilo lahko dobijo samo v dolo&enih lekarnah v Sloveniji. Kljub temu pa se dogajajo napake. Pri hiperkineti&nem otroku, ki nima težav, kot je depresivnost, in ki ni raztresen zato, ker je v &ustveni stiski zaradi doživljanja nasilja, bo Ritalin zagotovo pomagal, ker ga bo umiril. Druga stvar pa je, &e zdravilo prejema otrok z duševno boleznijo, kajti takrat ima zdravilo ravno nasproten u&inek od želenega. Mani&no depresivna psihoza je v svoji mani&ni fazi pogosto silno podobna hiperkineti&ni motnji. V takšnih primerih stroka ni povsem nezmotljiva pri postavljanju diagnoze in &e si psihiater ne vzame dovolj &asa, so možne tudi napake.”

(Vir: Fakulteta za farmacijo)

” O nemirnem ali hiperaktivnem otroku govorimo, če otrok med enako starimi vrstniki trajno izstopa z večjo količino gibanja, ki je nesmotrno in neustrezno pričakovanjem okolja glede vedenja otrok. Pri mlajših otrocih se hiperaktivnost kaže predvsem z velikimi gibalnimi aktivnostmi, kot so tekanje, plezanje, vrtenje na stolu, pri starejših otrocih pa predvsem z drobnim nemirom. Opazovalec ima vtis, da je to gibanje naključno, slabše organizirano, neusmerjeno k cilju, nesmiselno. V okoliščinah, ko se od otroka pričakuje veliko gibanja, ti otroci ne odstopajo od svojih vrstnikov. Vedenje hipreaktivnih otrok je nestanovitno, spreminja se z okoliščinami, z dnevi. Pogosto imajo težave pri vztrajanju pozornosti ali v igri; zmotijo jih zunanji dražljaji; so pozabljivi. Pogosto tudi hitreje govorijo, težko počakajo na vrsto ali prekinjajo druge. Običajno je otrokovo vedenje in delovanje boljše v dvoje z odraslim, in slabše kadar je v skupini. Ob stopnjevanju pritiska in zahtev pa se nemir stopnjuje, zaradi tega so težave izrazitejše navadno šele po vstopu v šolo. Vendar pa imajo nemirni otroci poleg težavnih lastnosti tudi veliko izrazito prijetnih in pozitivnih lastnosti. Značilne za večino teh otrok so prisrčnost, neposrednost, spontanost, razgibanost in često svojevrstne miselne rešitve. Poleg otrokovih šibkih področij, ki so moteča zanj in za njegovo prilagajanje, kot tudi za njegovo okolje, je pomembno poznati tudi njegove prednosti. Le tako mu lahko nudimo pomembno pomoč in oporo pri prepoznavanju, razumevanju ter odpravljanju njegovih šibkosti, obenem pa ojačevanju močnejših področij. (Avtor: Urša Mrevlje)

zelo dober članek naših južnih sosedov.

Tako, za začetek. Če pogooglaš z besedo hyperactivity, dobiš branja za pol leta. Zelo na kratko in zelo zelo poenostavljeno: hiperaktivnost je del kompleksne motnje, ki ji z eno besedo rečejo hiperkinetičnost. Hiperaktivnosti se pri otrokih pod 5. letom ne diagnosticira, ker tako majhni otroci še nimajo razvite sposobnosti koncentracije in osredotočanja, hiperkinetičnost pa v izrednih primerih se ugotavlja, torej izrazito poudarjeno gibanje, nemir, divjanje brez cilja in smisla, gibanje kar tako, samo da je otrok v pogonu, neukrotljivost otroka ipd. Vsakega takega malčka obravnava najprej pedopsihiater, nato nevrolog, šele skozi mesecea in leta opazovanja otroka, se lahko pogovarjamo o diagnozah.

deja9 poskusi počasi zreducirat količino čajčka, ker to tudi za zobke ni dobro, upam da ni sladkan, ker to dobesedno brusi zobke. Vzemi si cas in zreduciraj količino npr v mesecu in pol. Zdaj je za deklico to že čista navada tako, da to ne bo prešlo v parih dneh. Moj nečak še ni bil star dve leti, ko so mu spulili osem zob spredaj ( mlečnih seveda) ker je tako pil sokce. Vse mu je dobesedno segnilo. Zdaj mu poganjajo stalni in ga prav boli ker nima nastavkov od mlečnih.

Kaj pa če je lačna? Moja se je zbujala, zdaj pa smo zamenjali večerjo za bolj kalorično pa spi.

No tudi mi nismo brez napak, naša pa ne spi v svoji posteljici ampak pri nama. Tko da vzemi to kot nasvet ne kot pametovanje, ker delamo vsi napake.

Vso srečo in bodite veseli!

Hvala vam,ssaj ji nedamo več tolk zapit.Tudi mi jo imamo pol noči v najini postelji,smolo sma imela ker je imela kolike do 8 meseca,potem so počasi začeli zobki tako da ne spimo ponoči.

Ja super pa le počasi, malo z zvijačo pa deklica tudi opazila ne bo in bo stvar res počasi prešla. Vsak dan bo bolje.

Boščka mala saj kolike so tako huda zadeva, pa revček mali ne more povedat da ga boli. smili se ti dete pa ga pocrkljaš, kar je edino prav!!!

Pri nas ni bilo kolik, pa ne vročine pri zobkih, in tudi česa drugega ne, pa je prava mala razvajenka kljub temu v veliki postelji.

Samo da smo zdravi, pa radi se mejte :)))