Pozdravljeni,

bom še jaz probala čimbolj natančno opisati svojo izkušnjo. Prvi napad panike sem doživela pred 5imi leti in bilo je res stresno obdobje, zadnji letnik srednje šole, veliko problemov v zvezi s partnerjem ki sva takrat tudi končala, doma težave in takratne zdravstvene težave, ko nisem vedela, da so le simptomi. Začelo se je prvo z bruhanjem skoraj vsak dan sem zjutraj bruhala želodčno kislino. Nato so se pojavile težave z mehurjem, kjer so težave ušle izpod nadzora… Imela sem večni občutek, da me na stranišče, da mi bo ušlo in na mestih kjer ni bilo dostopa do stranišča so se pojavljali panični napadi živčnost, velik problem je bil in je še vedno vožnja z avtobusom, kjer koli sem vedno moram preveriti kje je izhod, ali je dostop do stranišča in seveda sedeti tako, da lahko prosto grem… Te težave sem nekoliko omejila ali kako naj rečem uzela pod nadzor začela sem nositi vložke, ki so mi dali neke vrste varnost, da tudi če se mi zgodi nezgoda bo vse vredu… Bila sem živčna vendar sem vseeno lahko šla od hiše na krajšo vožnjo z avtobusom, kdaj sem skoraj da čisto pozabila na probleme z mehurjem, panične napade in tudi bruhanje se je s tabletami Nexium malce umirilo. Seveda so se napadi še pojavljali naprimer pred izpiti in v kriznih situacijah. Vendar sedaj, se je vse to vrnilo še v večji meri bi nekako rekla, ta strah pred strahom se je vrnil in nimam več nobenega nadzora nad tem. Situacija je dokaj podobna, zadnji letnik faksa, ko iščeš samega sebe kako naprej, končala sem s fantom in problemi domačih… Najhuje je, ko si naredim v glavi že nekak scenarij kaj use se mi lahko zgodi, in potem seveda ne grem… Pa čeprau sem prebrala že na milijone člankov, da se mi nebo nič zgodilo, da je napad obramba telesa sicer pri meni pred nečem, kar ne obstaja ampak ne morem se prepričati in spraviti, da spremenim mišljenje. Začela sem hoditi k bioenergetičarki, vendar ne pomaga tisti dan morda dva sem boljše potem pa je spet po starem pravi, da nekako ne moreva priti do razloga kaj točno je bil povod za te panične napade.. Začela sem se ukvarjati z jogo, ter občasno z meditacijo, da bi se sprostila, se naučila pravilnega dihanja, ki naj bi pomagalo pri paničnih napadih. Morda med meditacijo odkrila, kaj mi pravi um in podzavest, prav tako sem začela hoditi na aerobiko, saj mi je psihiater rekel, da se moraš vsaj 3x na teden močno preznojiti. Probavam čimveč hoditi ven in premagovati ta strah, vendar te misli so vedno prisotne oziroma vsaj večino časa in seveda potem ratam, kar živčna in nisem najbol prisotna pri čemer koli. Ko sem šla k psiatru, ki mi je predpisal Zoloft in Helex, ter mi bolj ali ne strokovno objasnil, kaj anksioznost je. Odločila sem se, da bom razrešila to brez antidepresivov in iščem sedaj nov način. Saj želim to končno odpraviti brez kakšnih tablet in podobno, ter da se mi bo prej alislej zopet ponovilo to in predvsem bi rada zaživela normalno življenje in delala vse, kar normalna dekleta pri 23 lahko brez omejitev in strahu.

Zanima me morda za mnenje, saj sem prebrala, da je veliko terapij, ki naj bi pomagale pri anksioznosti, kot so na primer: kongitivno vedenjska terapija, psihoterapija, hipnoterapija…

Hvala za kakršen koli navset.

Lp,
Crissy

Pozdravljeni,

slišim, da se z anksioznostjo in paniko ukvarjate že več let. Racionalno veste kaj panika je, saj ste navsezadnje prebrali veliko člankov. Vendar kljub vsemu strahovi ne pojenjajo, če prav razumem, je zdaj slabše, saj nimate nobenega nadzora. Zdaj se zopet soočate s spremembami, ki so vam stanje poslabšale.

Nedvomno telesna aktivnost pomaga pri izboljševanju tudi psihičnega stanja, vendar v svojem dometu. Opisujete nekatere simptome, ki so verjetno psihosomatskega vzroka (v primeru, da ne gre za telesno okvaro). Tudi zaradi tega bi bilo smiselno, da obiščete psihoterapevta – priporočam psihoanalitično usmerjenega – saj vam psiha načenja telo s kroničnimi boleznimi.

Kognitivno vedenjsko terapijo vam ne bi priporočal, saj ta deluje simptomatsko – zmanjšuje intenziteto simptomov, vendar se ne loteva vzroka simptoma. Hkrati obstaja večja verjetnost, da se simptomi povrnejo ali pojavijo v drugi obliki, saj nezavedno vedno znova najde svojo pot. Tudi glede na število simptomov, ki jih imate, vam ne priporočam KVT. Hipnoterapija ima več podzvrsti in večinoma gre za kombinacijo KVT in hipnoze. Obstaja tudi hipnoanaliza (Psihoanaliza pod hipnozo), vendar vam je ne bi svetoval, saj gre za metodo, ki je uporabna zgolj v nekaterih primerih.

Obstaja še veliko različnih psihoterapij – nekatere so bližje KVT, nekatere psihoanalizi. Vam bi priporočal analitično (psihoanalitično) psihoterapijo. Glede na vašo starost, imate pred seboj še veliko možnosti in z vztrajnostjo vam psihoterapija lahko izboljša kvaliteto življenja, vendar zagotovil seveda ni. Pred vami so prepreke, vendar verjamem, da jih boste uspešno rešili.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni,

najprej se vam iskreno zahvaljujem za tako hiter odgovor in za vaše mnenje. Z anksizioznostjo se spopadam že 5 let, tako, da ja sem se že kar nekaj pozanimala ali kako naj rečem. Ampak kolikor sem opisala, do pred dvema meseca, sem jo imela kolikor se je dalo pod nadzorom sedaj pa tega nadzora nikakor ne dobim več nazaj.

Nekako sem se že sprijaznila, da ne gre za telesno okvaro, saj sem bila že na toliko preiskavah od gastroskopije, do nevrologa, urologa, hodila sem skoraj, da od zdravnika do zdravnika. Dokler nisem kasneje nekako preko spleta prišla do tega, da gre za anksizioznost in za panične napade. Takrat sem tudi čez čas se nekako naučila živeti s tem in držati nadzor nad tem. Ampak sedaj temu žal ni več tako.

Morda še vprašanje glede terapije v primeru, da se odločim za psihoanalitično terapijo, me zanima glede na to, da nisem zelo zgovorna oseba in zelo zaprta vase ali bi mi tudi v tem primeru pomagalo. Kajti hodila sem tudi že na skupinske terapije, ki mi jih je priporočal psihiater in sem bila tam večinoma časa tiho, prav tako na individualni terapiji sva večinoma govorila o simptomih in kaj se mi dogaja ne pa nekako zakaj… Tako, da sem morda malce skeptična. In pa morda približno koliko časa oz. terapij je potrebno, da se opazi saj manjši napredek, saj nekako predvidevam, da vsak rabi svoj čas ampak če ne drugega, da ugotoviš, da ti ne pomaga in iščeš drugo rešitev. Ter mogoče okvirna cena teh terapij, saj je na spletu, kar nekaj ponudnikov. Nekako bom rekla, da sem se tako z bioenergijo in podobnimi terapijami tako malce uštela, saj sem tako ustrajala in si želela, da bi mi to pomagalo pa mi nekako ni odštela pa sem že za tovrstne stvari ogromno denarja…

Res se Vam zahvaljujem za informacije

Lp,
Crissy

Pozdravljeni,

navodila za psihoanalitično psihoterapijo so enostavna, in sicer, da govorite karkoli vam pride na misel, še posebej tisto kar vam gre najtežje z jezika. Vam je težko govoriti, saj pravite, da niste zgovorni. Morda je ravno to razlog za nekatere vaše težave. Psihoterapija ne more nuditi obljub za izboljšanje, ker jih ni mogoče dajati in to ravno tudi iz razloga, da je veliko odvisno od pacienta (in tudi psihoterapevta). Psihoterapija včasih ni prijetna in zgolj tako – s premaganjem takšnih ovir – lahko pričakujete izboljšanje.

Psihiater ni enako psihoterapevt. Psihiater predpisuje zdravila, medtem, ko je psihoterpevt udeležen zgolj govorno, osebnostno. V vaših srečanjih s psihiatrom ste govorili o simptomih, psihoanalitična psihoterapija pa se ne ukvarja s simptomi, ampak skuša nuditi okolje, kjer lahko raziščete sebe in vzroke za vaše težave.

Trajanje psihoterapije ni mogoče predvideti. Gre za zelo oseben proces, katerega trajanje je odvisno od večih dejavnikov – tudi ciljev, ki jih imate v psihoterapiji. V grobem rečeno, gre za daljše obdobje – več mesecev ali let. To še ne pomeni, da izboljšanj v krajšem času ni, vendar je za neke globlje osebnostne spremembe potrebno več časa. Tu pa se zopet dotaknete svojih ciljev.

Cena terapij je odvisna od vsakega psihoterapevta – od brezplačnih pa do preko 100 EUR na uro. Moja cena je 50 EUR (na 45 minut) oz. 40 EUR kot znižana cena (za brezposelne, študente), v primeru finančne stiske pa se prilagodim individualnim zmožnostim.

Lep pozdrav,