Pozdravljeni g. Uroš

Ali psihoterapevti pomagate tudi partnerkam deloholikov?
Namreč, za mano je zelo težka 15 letna zgodba življenja najprej z alkoholikom, ki je uspešno premagal odvisnost od pijače, vendar se je nato vrgel v deloholizem, ki je obupno vplival na najin odnos in odnos z otroki. Pogubno pa je vplivalo tudi nanj, saj je prejšnji teden umrl, najverjetneje zaradi srčnega infarkta…
Čutim neznosno izgubo zaradi vseh teh zadev in bi potrebovala pomoč, da se postavim nazaj na noge…

Pozdravljeni,

najprej naj izrazim sožalje ob vaši izgubi, pa tudi sočutje do vas glede na težko zgodbo. Ja, psihoterapevti lahko nudimo oporo v takih trenutkih. In seveda ste dobrodošli tudi pri meni. Za konkreten termin vas prosim, da mi napišete mail na [email protected] in se bova dogovorila.

Naj dodam še to. Pomembno je koliko časa je minilo od partnerjeve smrti. Če oseba intenzivno žaluje še po recimo letu ali več od izgube, potem to vidimo kot problem in se v psihoterapiji ukvarjamo z razlogi zakaj je oseba obtičala v določeni fazi žalovanja. Če oseba žaluje po ‘normalnih’ fazah, pa samo nudimo podporo. Takrat namreč čustvo žalosti odigra pomembno funkcijo. Funkcija žalosti ob izgubi je, da se znotraj nas počasi odpenjajo vezi navezanosti na izgubljeno oseba. To pa je potrebno, da se po recimo dveh letih znova vzpostavi čustven proster za navezovanje z novimi osebami. Z žalostjo se izgubljena oseba počasi seli iz močne navezanosti v spomin. Seveda ne žalujemo vsi isto, ampak neke povprečne faze gredo tako: 2 meseca zelo intenzivno, potem do pol leta po izgubi intenzivno žalovanje, potem pa pričakujemo da po 1 letu od izgube prične intenzitea žalosti upadati in do 2 let po izgubi izzveni.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić