pomoč mladostnikom
Spoštovana “spregledano”,
hvala za opozorilo, lepo je prebrati, kako nekomu ni vseeno za sočloveka…
In sedaj odgovor za “-krivec-”:
Drago dekle!
Kot prvo bi ti želela povedati, da za to, kar se dogaja v tvoji družini ter za počutje tvojih družinskih članov, nisi “kriva” ti, kajti za vzdušje v družini so vedno odgovorni starši. Če ti mati govori, kar opisuješ, ti s tem dela veliko krivico. In glede na to, kako se v svoji družini počutiš, bi morda zate pomenilo še olajšanje, če bi ti uredili namestitev nekje zunaj tvoje družine. Pri tem pa ne gre za to, da ti ne bi bila v redu punca, ampak za to, da razmere v družini niso ustrezne. Popravni domovi, vsaj s takim imenom, ne obstajajo, obstajajo pa različni vzgojni zavodi, mladinski domovi ter stanovanjske skupine, kjer se lahko nastani mladostnik, če je to zanj boljša možnost kot vzgoja in oskrba v lastni družini. O takšnih domovih si lahko prebereš tukaj: http://www.csd-lj-siska.si/dejavnosti/dejavnosti.asp?DID=85036312.
A kot piše na omenjeni spletni strani, se prej izčrpa vse druge možnosti, ki obstajajo. Morda bi se kdo drug lahko pogovoril z mamo, morda obstajajo še kakšne bližnje osebe ali sorodniki (npr. kakšna babica ali teta) kamor bi lahko šla…
Kakorkoli, bi ti kot prvo predlagala, da stopiš do svetovalne delavke/ca v šoli in ji/mu zaupaš svojo stisko ter potem skupaj iščeta rešitve. Drug naslov, na katerega se lahko obrneš pa je Center za socialno delo, kjer greš do strokovne delavke/ca, ki nudi prvo socialno pomoč in ji/mu razložiš svoj problem. Včasih je lahko vsaj delna rešitev že, če greš kot dijakinja v dijaški dom. Ne dovoli, da te nezdravi odnosi psihično popolnoma dotolčejo. Namesto psihiatra, bi ti raje svetovala psihologa ali psihoterapevta, ki nudi pomoč predvsem preko pogovora. Vse tvoje dosedanje težke izkušnje, so ti namreč lahko pustile neko travmo, ki jo lahko preko pogovora predelaš ter se jo rešiš. Če želiš kakršnekoli bolj konkretne napotke povej in ti bom odgovorila, obljubim da hitreje kot sedaj.
Pozitivno pri vsem skupaj je, da boš kmalu polnoletna in boš starše vedno manj potrebovala, sploh glede na to, da se zdiš že sedaj dosti zrela in samostojna. Gotovo pa potrebuješ neko odraslo osebo, ki bo tvoj zagovornik. Poleg omenjenih možnosti (bližnja oseba, svetovalna delavka v šoli ali na CSD) se lahko obrneš še na varuha otrokovih pravic, ki omogoča možnost dodelitve zagovornika pravic otroka ali mladostnika: http://www.varuh-rs.si/projekti-in-promocija/projekti/zagovornik-glas-otroka-2007-do-2009/, http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/zagovornik/zlozenka_2008.pdf
Toliko zaenkrat, želim ti veliko poguma pri prvih korakih na poti iskanja rešitev!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
zivjo…zivim s sestro mamo in očetom….brat se je odselil saj ni prenesel kreganja….vsak dan se kregamo zmeraj se starši znesejo nad mano tudi sestra-(nasilje)….sovrazim svoj dom ,sestri je se smesno ko me udari….stara sem 15 let…ze kot otrok sem razisljala o samomoru, o odhodu od doma….prosila sem starše da me peljejo kaksnemu psihijatru…saj sama nemorem iti ker zivim v vasi in ni nobene socialne delavke ali podobnega…nevem kaj naj naredim na koga naj se obrnem….kam naj grem saj sestra pravi da sem jaz kriva za vse in naj se odselim….ona ima 22 let …
Živjo!
Žal mi je, da odraščaš v družini, kjer ni medsebojnega razumevanja in spoštovanja, kjer vladajo nasilni odnosi, katerih žrtev si ti. In ker si še otrok-mladostnica ter kot taka odvisna od svojih staršev, se počutiš nemočno, da bi se rešila iz teh nevzdržnih razmer. Vesela sem, da si se obrnila na naš forum. Skupaj bova poskusili najti neko primerno pot za rešitev iz stiske. Vse življenje je še pred tabo in kmalu ne boš več odvisna od svojih staršev, zato si na noben način ne zapri možnosti za doživetje vsega lepega, kar te v življenju še čaka.
Zdiš se mi zelo odločna punca, zato verjamem, da boš imela dovolj poguma, da potrkaš na kakšna vrata, ali da zavrtiš kakšno telefonsko številko. Dvomim, da potrebuješ psihiatra. Mislim, da potrebuješ le primerno okolje za odraščanje, kjer ne boš doživljala nasilja. Kam, na koga se torej obrniti?
Napisala ti bom več organizacij in se boš glede na tvoje možnosti lahko odločila, kje poiskati pomoč:
– Peter Klepec – brezplačni telefon za otroke in mladostnik z izkušnjo nasilja: 080 1552
– TOM – brezplačni telefon za otroke in mladostnike: 116-111
– e-TOM – spletno svetovanje za mladostnike: http://www.e-tom.si/strokovnjaki_in_svetovalci/vprasaj_za_nasvet
– Center za pomoč mladim – svetovanje: http://www.cpm-drustvo.si/index.php?sv_path=633
– Društvo za nenasilno komunikacijo – svetovanje za žrtve (tudi preko spleta) in za povzročitelje nasilja: http://www.drustvo-dnk.si/dejavnosti.html
– CSD – prva socialna pomoč (CSD-ji so pristojni za zaščito otrok in mladostnikov): http://www.e-tom.si/strokovnjaki_in_svetovalci/kam_po_pomoc/centri_za_socialno_delo
– Krizni centri za mlade: http://med.over.net/pomagajmo_si/Krizni_centri_za_mlade/
– Stanovanjske skupine za mlade: http://www.mdj.si/stanovanjske-skupine.html in ostale: http://www.csd-lj-siska.si/dejavnosti/dejavnosti.asp?DID=85036312
Verjamem, da bo katera od teh možnosti primerna tudi zate in vesela bom kakršnekoli povratne informacije. Kar pogumno punca, prvi korak si že storila, sedaj je pred tabo drugi in boš videla, da se bo obrnilo na boljše. Saj nikjer ni idealno, a doživljanja nasilja pa ne dopusti. Srečno!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Zdravo !
Sem 13 letna deklica.V naši družini ni prav lepo.Iz dneva v dan se kregajo moji starši in moja sestra…Moj ati je alkoholičar in nasilen.Mama pa tudi ne dela prav kaj dobre stvari.Enkrat so se tako skregali da sem padla v komo in bila v bolnici 2 tedna.Peljali so me tudi h psihijatru.Včasih sama sebe krivim zato kar se dogaja v naši družini.Prej ko sem bila stara 11 let sem se poskušala 2x ubiti in celo enkrat mi je uspelo.Nevem več kako naprej..starši se hočejo ločiti mene pa nobeden ne gleda in ne vem kaj bo..Čisto sem zaprta v sebe nimam prijateljic ..Mami se je hotela zaradi enega krega obesiti v kleti in sem jo ustavila ..Želela bi da bi bila samo mrtva in da ne bi več gledala kako ati tepe mami in kako se v družini kregaajo..Nevem kaj naredim !..
Mi lahko date kakšen nasvet prosim ?
Hvala hvaležna sem vam 🙁
LP
Zdravo!
Vesela sem, da si se oglasila na našem forumu, saj kaže da so razmere v tvoji družini res obupne in da je res potrebno nekaj ukreniti. Napisala ti bom tri možne prve korake, ti pa se odloči, katerega si pripravljena storiti:
1. Pojdi na svoj CSD, oddelek prva socialna pomoč in jim povej, da ne zdržiš več življenja v takšnih razmerah in prosiš, če ti pomagajo poiskati neko rešitev zate.
2. Pokliči Krizni center za mlade na tvojem območju in se dogovori za srečanje in razgovor o tem, če bi bilo zate dobro, če bi šla k njim: http://med.over.net/pomagajmo_si/Krizni_centri_za_mlade/.
3. Pokliči ali obišči Zavod Emma, kjer so svetovalke specializirane tudi za pomoč mladostnicam v stiski: http://www.zavod-emma.si/index.php?page=programi-pomoci-v-primerih-nasilja.
Držim pesti, da boš naletela na osebe, ki ti bodo znale prisluhniti. Poročaj…
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Spoštovana gospa Jana Metelko,
oglašam se v zvezi s sinom, ki bo kmalu dopolnil 17 let. Lansko leto je ponavljal, tako da je zdaj spet v prvem letniku. Mislila sem, da ga bo izučilo, ampak na žalost ga ni. Letos so v šoli še večji problemi, zdaj je tako hudo, da zjutraj sploh noče (ali ne more ?) vstati. Kljub grožnjam, da ga bova z možem izpisala, se ne poboljša. Največji problem pa zdaj ne vidim toliko v ocenah, kot v njegovem obnašanju. Postal je nemogoč, zadirčen, tečen. Nič ga ne smeš vprašat, odvisno od dneva. Najhuje je, ker je postal tudi zelo nesramen in mi kar naprej nekaj grozi. Očetu ne upa. Meni pa grozi, kadar sva sama doma. Da bova midva kriva , če ne bo šole naredil, ker preveč teživa in on nima miru. Uporablja grde besede, tudi to, da me bo ubil, včasih izleti iz nj ust. Najraje bi se odselil, pa mu rečem kam, ljuba duša; kriza je, služb ni, kaj boš pa delal. Pa potem, pojdi, najdi si delo, pa boš videl, če je bilo res tako težko v šolo hodit, itd.
Začel je hodit k psihologu, upam da bo kaj pomagalo. V šoli pravijo, da se okrog njega kar naprej nekaj dogaja in je zato velikokrat v svetovalni službi. Je jezen in agresiven, pravijo da je kot tempirana bomba in se bojijo ,da ne bi prišlo do izbruha.
Za vaš odgovor se vam vnaprej zahvaljujem,
obupana mama
Spoštovana obupana mama!
Vaš sin se kot kaže obupno slabo počuti v svoji koži. Delno ga je verjetno dotolklo dejstvo, da ponavlja letnik, poleg tega pa še pritiski, ki jih doživlja, ter problemi, s katerimi se očitno ne zna in ne zmore soočiti. Seveda lahko rečemo, da je za svojo trenutno situacijo sam kriv, ker se ni učil, a to ne pripomore k nobeni spremembi.
Kaže, da sta s sinom ob njegovih neuspehih, vaših spodbudah, ki jih ne sprejema pozitivno, ter njegovem povsem neprimernem obnašanju, izgubila stik. Dobro bi bilo, če bi se poskušali resnično vživeti vanj, mu nekako priti pod kožo. Poskušajte z iskrenostjo in s prepuščanjem odgovornosti glede šolskega dela njemu. Lahko mu rečete, da ste se odločili, da mu ne boste več težili, ste mu pa na voljo in naj vam pove, če mu lahko kaj pomagate, kadar bo to želel. Predvsem se mi zdi pomembno, da bo znova začutil, da je v družini sprejet, ne glede na to, kako neuspešen je – nesprejemljivo pa je njegovo obnašanje, kadar je nesramen. Ne grozite pa s kaznimi, katere veste, da ne boste uresničili. Očitno se sin tudi v šoli zelo slabo počuti, če noče sploh zjutraj vstati. Ali si je morda izbral prezahtevno srednjo šolo, ki ji ni kos? Videti je, da je popolnoma izgubil voljo do učenja, da mu je po domače rečeno vse „dol padlo“. In mislim, da se v trenutnem stanju dejansko težko umiri, zbere ter osredotoči na snov. Preveč se je vsega nagrmadilo… Prepričana pa sem, da mu ni vseeno in da je dejansko v hudi stiski, ki jo izraža z nesramnim obnašanjem ter povzročanjem konfliktov doma in v šoli.
Mladostniki so zelo občutljiva bitja in je pomembno, da imamo do njih spoštljiv in pošten odnos, saj jih v nasprotnem primeru „izgubimo“. V tem trenutku se mi zdi torej najpomembnejše, da sina znova pridobite, da bo znova začutil vašo naklonjenost in boste tako lahko začeli sodelovati z njim. Kar se tiče grdih besed, ki vam jih izreče, mu lahko rečete, da veste, da to govori jeza iz njega. Morda bi mu svoj zgled pokazali na tak način, da bi se mu sami opravičili za kakšno vaše ravnanje, ki ni bilo pravično do njega ali če ste mu rekli kaj slabega. Poleg tega ga lahko vprašate, če je za to, da na list papirja zapiše 5 stvari, ki ga najbolj motijo pri vas, vi pa napišete 5 stvari ki vas najbolj motijo pri njemu in potem bosta videla in se dogovorila, če lahko to upoštevata ali pa bosta poskušala najti kak kompromis. Pri t.i. problematičnemu otroku se mi zdi pomembno, da mu damo možnost vpliva, soudeležbe in vključenosti, da je slišan in upoštevan.
Morda bi mu pomagalo tudi, če bi našli kak način za sproščanje napetosti, jeze in agresivnosti, mogoče preko športa (fitnes, tek, plavanje, borilne veščine…).
Velik uspeh bo, če vam bo uspelo znova najti stik do sina. Po tem pa se lahko skupaj lotite reševanja težav v šoli. Če se vam bo malo bolj zaupal, boste lažje našli srž njegovih težav v šoli in doma. Pri tem pa bi bilo dobro tudi sodelovanje s šolsko svetovalno delavko.
Sicer pa vam toplo priporočam, da se za nasvet obrnete tudi na forum Vzgoja otrok in družine k ge. Alenki: http://med.over.net/forum5/list.php?25, kjer najdete tudi priporočeno literaturo o najstnikih. Nudi pa še možnost osebnega svetovanja.
Srčno vam želim, da vam uspe najti pot do sina in upam, da ga še lahko omehčate ter da ne gre za kakšne resnejše psihične težave.
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Pozdravljeni!
Tudi jaz imam nekaj težav, ki so težko rešljive v tej situaciji.
Sem najstnica, stara 16 let in pol z veliko problemi, ki so se začeli pojavljati pred kakšnimi dvemi meseci, zaradi šole, slabih odnosov v družini, drugo okolje- drugačna družba itd…
Odločam se ali bi šla v dom ali ne, ker pa imam prilatelja, ki je že bil v nekem domu- krizni center celje, mi je povedal par stvari, ampak ne preveč dobre. Starši mi namreč dovolijo da grem. Ali se lahko obiskujejo treningi? Ali lahko uporabljaš splet, telefonijo,…? Ali te lahko kdo obišče? Ali lahko greš ven? Zelo rada bi se malo odklopla od družine, ampak drugih dejavnosti nočem ”zanemarit”… In če je še kak dom ali podobna ustanova, kjer lahko gre najstnik, in skrbi zase, je ”samostojen”?… Odmaknila bi se od vsakdanjih sporov, nasilja, žalitev. Starša sta bila manekena in nemoreta videt da ima ženske boke. V šolo v naravi sem zaupala sošolcem moje težave, da imam probleme doma tudi s postavo, in so se smejali, zavijali z očmi, ker so mislili/mislile da iščem sam pozornost…Velika sem 170 cm in imam 55 kg. Prosila bi če mi daste čim več informacij o teh domovih, v savinjski regiji, ampak ne podobnih kot so krizni center , ker tam bi me psihično uničili, ker mam pa probleme z psiho (neznam se kontrolirati na momente, tist kar nočem narediti ne bom), hočem se še naprej ukvarjati z športi in uspešno dokončati, saj se vidim v tem v prihodnosti… Nočem izgubiti prijateljev, vseeno bi se družila, saj nisem take vrstečlovek da bi 24 ur posedala, rada mam naravo, igrišče, rada se gibam, vbistvu sem skos uzuni… Prosim za čim več informacij.
hvala
Pozdravljena “GOD”!
Z veseljem ti odgovorim. Kot mladoletno dekle si namreč zaslužiš še posebno skrb.
Mogoče bi bilo zate primerno bivanje v stanovanjski skupini za mlade. V savinjski regiji sem zasledila, da ima Vzgojni zavod Slivnica pri Mariboru stanovanjsko skupino v Velenju: http://www.vzgojni-zavod-slivnica.si/. Drugače pa obstajajo še stanovanjske skupine po drugih večjih mestih po Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Kranj).
Praviš, da je imel tvoj prijatelj slabo izkušnjo z bivanjem v Kriznem centru. Vendar pa vsak po svoje doživlja stvari in jih po svoje interpretira. Kar je za nekoga ustrezno, lahko za nekoga drugega sploh ni. Želim povedati, da ni rečeno, da se tudi ti ne bi počutila v redu v Kriznem centru. Način dela s posameznikom se lahko tudi razlikuje od primera do primera glede na specifično situacijo, stopnjo ogroženosti… Na spletni strani http://www.csd-celje.si/index.php?option=com_content&view=article&id=81&Itemid=196 najdeš kontakt in se lahko pozanimaš o pogojih bivanja, pravilih in podobno.
Predlagam, da se glede vseh vprašanj o izhodih, obiskih in ostalem, kar te zanima, obrneš na posamezno ustanovo, saj se tudi pravila lahko nekoliko rezlikujejo od ustanove do ustanove. Drugače pa je primeren naslov za informacije, napotke in usmeritve tudi CSD, kamor greš lahko osebno.
Veliko sreče pri iskanju novega (začasnega) doma ti želim!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Pozdravljeni,
ne nameravam na dolgo opisovati svoje situacije, naj le povem, da sem se po dolgem premisleku, in težavah ki se vlečejo več let (psihično in fizično nasilje z strani obeh staršev in poskus spolnega s strani očima), odločila da grem od doma.
Imam prostor za bivati zaenkrat, zanima pa me kako je to na dolgi rok. Ti država kako pomaga se prebiti skozi študij? Imajo starši kakšne obveznosti do tebe (tudi če si polnoleten in si sam odšel od doma, četudi zaradi nasilja)?
Nimam veliko časa, zato bi rada čimprej dobila kakšen odgovor.
Hvala!
Spoštovani!
Glede na to, da imamo premalo podatkov o vaši družini, predvsem o finančni situaciji, niti ne vemo ali se šolate. Predlagam, da greste na pristojni Center za socialno delo, kjer vam bodo povedali ali ste upravičeni do denarne socialne pomoči ali morda do štipendije, otroškega dodatka, morda preživnine.
Ko to uredite se lahko oglasite še na Karitas, Rdečemu križu ali Zvezi prijateljev mladine, da bi vam še tam pomagali v kolikor je v njihovi moči.
Lidija Jerebic, vodja MD
Pozdravljena!
Upam, da na CSD izveš pozitivne informacije. Vsekakor boš morala s starši skleniti dogovor o preživljanju. Potem pa pridejo v poštev še otroški dodatek, štipendija in denarna socialna pomoč (DSP). Zanimala bi me tvoja povratna informacija o tem, kaj si uspela urediti na CSD. Tudi pri nas se namreč nahaja mamica dijakinja, ki si ureja te pravice in ji je bilo sprva rečeno, da ni upravičena do DSP. Sedaj pa se je izkazalo, da CSD ni bil dovolj seznanjen z okoliščinami in da dejansko je upravičena do DSP.
Pripenjam ti še link Študentske hiše srce, kjer nudijo nastanitev socialno ogroženim študentom, kjer bodo imeli v sredo tudi predavanje o najemnih razmerjih, če ti kaj pride prav: http://www.studentska-hisa.si/
Srečno!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Lepo pozdravljeni!
Imam hčerko,ki bo letos dopolnila 18 let.Že nekje od 4 razreda imamo z njo hude probleme.Tako hude,da smo jo izpisali iz prvega letnika,ker je čisto zabluzila.Naslednje leto smo jo vpisali na drugo šolo v prvi letnik.Z trudom je zdelala letnik s pravdobrim uspehom.Med tem,je spoznala fanta,ki ji je bil v dokaj močno oporo.Med počitnicami sta se razšla.Hčerka kadi,privablja jo negativna družba in ne uboga ničesar kar se ji reče.Hodili smo na posvete na socilano,k psihologinji-vsi so nas prepričevali,naj damo otroku čas,da je z njo vse ok in da se moramo starši spremenit.Sedaj je hčerka na celem popustila v šoli,enka na enko…Z možem ne veva več kam naj se obrneva,na koga naj se obrneva.Ali res mora otrok propast,da se znova pobere,kot trdijo nekateri.NA POMOČ!!!!!!!!!!!!!!1
Obupana starša
Spoštovana starša!
Čutiti je, da sta resnično obupana glede svoje hčerke. Hčerka je trenutno v najbolj težavnih letih. A čutiti je, da preveliko mero odgovornosti za njena dejanja in ravnanja prevzemata nase. Napisali ste “smo jo vpisali na drugo šolo”. V resnici se je ona vpisala. In občutek imam, da je bilo v njen prav dober uspeh vloženega tudi veliko vašega truda.
Verjamem, da njena ravnanja zelo težko sprejemate in da vas za vašo hčerko zelo skrbi. Vendar je hčerka trenutno očitno v takšni fazi, ko svoje uporništvo potrebuje, ker tako lažje občuti svoj jaz, ker ima tako občutek, da je sama svoja, da ni le podaljšek svojih staršev in tako pokaže, da volja staršev ni nujno tudi njena volja. Njeno obnašanje je dokaj normalno za njena leta. Upam, da stvari niso tako hude, da bi šla hčerka resnično v propad, npr., če bi zapadla v odvisnost od trdih drog. Če bo ponavljala letnik, bo sama nosila posledice. Sami veste, da ste zanjo naredili vse in še več. Dali ste ji torej vse možnosti, da izdeluje šolo, sedaj pa je na njej… Šola je njena odgovornost.
Koliko pa vam kaj pomaga doma? Ali ima svoje obveznosti v vašem gospodinjstvu? Kako ste dogovorjeni glede večernih izhodov? Ali se drži dogovorov?
Zdi se mi, da ste nekako izgubili stik s hčerko, da med vami ni več pravega dialoga. Pozorni bodite, da ji ne boste dajali očitkov, ampak da bodo vaši pogovori izhajajoči iz trenutne situacije, konstruktivni in izhajajoči iz njene odgovornosti. Ne ukvarjajte se vi z njenimi enkami. Lahko ji pomagate, a glavna beseda pri reševanju tega problema je njena. Seveda pa ji lahko postavite določene meje in določene zahteve glede skupnega življenja. Dobro pa je, če do tega pridete z dogovorom, da ima tudi ona besedo in vpliv znotraj vaših okvirov.
Lahko se obrnete še na go. Mrgole, ki je specializirana za vzgojo najstnikov: http://med.over.net/forum5/list.php?25.
Lepo vas pozdravljam in vam želim, da bi uspeli najti takšen stik s svojo hčerko, da se bo še vedno počutila dovolj sama svoja, vi pa boste še vedno obdržali svojo vlogo staršev. Srečno!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Pozdravljeni še enkrat, DejaŠ!
Spomnila sem se, da vam priporočim še družinsko terapijo npr. na ŠRCD: http://www.srcdljubljana.com/#!druzinska-terapija/c210v.
Vse dobro!
Jana Metelko, dipl.soc.del.