Pomoč bratu-rabim nasvet

Pozdravljeni.

Ne vem kje in kako naj začnem. Imam mlajšega brata, starega 21 in pol. glede na starost bi brat lahko 8po letih gledano) skorajda končal fakulteto, a ima končano sedaj le osnovno šolo. v srednjo šlo je bil normalno vpisan, vendar je imel v 2. letniku popravca, katerega ni naredil in je letnik ponavljal. Nato ga je ista profesorica “vrgla” na popravcu še enkrat in izgubil je voljo do vsega. srednjo šolo je pustil. Vpisal se je na ljudsko univerzo (za ekonomskega tehnika), a te ni končal. moram omeniti, da je brat zelo sposoben, pameten fant, vendar LEN, brez posebne volje do končanja srednje šole na ljudski univerzi. Sama sem redno zaposlena-imam končano fakulteto, skratka vse je super pri meni.

A vsak dan se spomnim na brata in misel na njegovo neobiskovanje srednje šole in to, da ima pri teh letih le OŠ (ko bi praktično lahko že bil zaposlen, pa nima niti dneva delovne dobe, ni prijavljen ne na Zavodu za zaposlovanje, ne na Socialni-podpirajo živi še pri starših, kjer mu prav nič, tako kot je sedaj, ne manjka), me ubija in zelo mori. a jaz razmiškjam dolgoročno, namreč starši ne bodo živeli večno. enostavno ne vem kaj naj naredim. Tudi nobene volje nima, da bil šel opraviti izpit za avto-nič. Groza!

a mi lahko svetujete, kako naj do njega pristopim kot sestra. Sem mu omenila, da bi se prijavil na Zavod za zaposlovanje in nato na Socilano, da bi vsaj prejemal nek denar…pa noče ravno nič kaj slišat o tem, ker pravi, da ga bodo potem klicali na Zavod in na koncu bo mogel še iti kam delat ( a kam delat le z osnovnošolsko izborazbo) in ker ne bo šel, mu bodo socialno pomoč itak vzeli.

dbesedno se mi že skoraj meša poleg tega stanja, kot je sedaj. Jaz živim na svojem, v cca. 60 km oddaljenem kraju od njega.

Starši si sicer prizadevajo, da bi hodil na ljudsko univerzo in opravljal izpite in pridobil poklic, a jih ne posluša. Oče je svoj čas hodil ponj iz službe in ga vozil na predavanja, aen dan mu več ni bilo za iti in je blo konec vsega.

Lepo vas prosim za vsaj kak nasvet kaj naj naredim jaz kot sestra.Kako naj mu pomagam. Kako mu naj po korakih pomagam. Na nek način se mi smili, a po drugi strani sem tako jezna nanj, ker vem, da je zelo sposoben, a je vsemu tako zaradi njegove lenobe in nevolje. Samo poseda domoa, igra igrice, gleda TV…gre tu pa tam ven s prijatelji in to je vse.

Prosim vas za pomoč…nasvet….najlepša hvala vsem, pa morda le za en stavek, ki mi bo pomenil vse na svetu v tem trenutku. Ne vem kam in na koga naj se obrnem s tem “mojim” oz. bratovim problemom.

Hvala,

Maja

Maja
Ljudje sodimo druge po sebi.
Brat te ni prosil za pomoč, ker sam ne vidi problema.Torej je to tvoj problem. Problem, kaj narediti, da bi ti bil bolj podoben, saj zase smatraš, da imaš dobro življenje in ga seveda privoščiš tudi njemu.
Prepričevati ga v karkoli ali mu razlagati ,da si ti bolj uspešna, brat pa nima ničesar, je nesmiselno, saj bo le še bolj vztrajal pri tem. Pri svojem načinu življenja.

Potrebno bo ubrati drugačno pot. Način, da boš razumela in spoznala svojega brata. Ne poznam vaših družinskih odnosov in staršev. Vendar razmisli, kako je bilo včasih….Sta bila enakovredna…sta dobila oba enako pozornosti ?
Očitno je, da se nečemu upira, nekaj hoče dokazati….
Mogoče noče odrasti, ni dobil dovolj pozornosti….se boji odgovornosti ?

Pogovori se z njim, naj se ti odpre in ti zaupa.
Če želiš lahko napišeš kaj o njem…