POMOČ
Pozdravljeni!
Mene zanima, kakšna je okvara sluha in ali so za to potrebni slušni aparati. Timpanogram A: desno prag sluha 35-45, levo od 40-55dB. Izzivno uho desno 2000 in 3000 Hz, levo pri 3000 in 4000 Hz.
Naslednjič in vsakokrat drugič, ko je bil pregled, je bil timpanogram ni podajnosti oz. enkrat celo C. Ali gre za senzor.naglušnost ali prevodno? Genski izvid je negativen. V prostem polju se giba nekje med 35-45, enkrat od 40-50.
Ali je smiselno, da začenm postopek za usmerjanje za PP, surdopedagoško pomoč?
Hvala vam za odgovor
Kar se tiče postopka usmerjanja, je tukaj pomembno, kdo ima to okvaro sluha, o kateri govorite? Če jo ima otrok, učenec, dijak ali študent – potem usmerjanje da, drugače ne, ker ni več smiselno. Surdopedagoška pomoč nekaj let po izgubi sluha da, da se navadi(š) na slušni aparat. Če si zaposlen, pojdi do invalidske komisije, da ti ugotovijo odstotek telesne okvare in ti dajo po možnosti še invalidnost (lahko III. kategorije). Za invalidnost dobiš do 3 dni dodatnega dopusta, za telesno okvaro pa verjetno ne, ker ne bo 60 % (za to mora biti 90 % izguba sluha po Fowlerju).
Kot sta že odgovorila Robert in Lipi, je pomembno vedeti, ali je to še mladoledna oseba ali študent ali odrasla zaposlena oseba, ker so obravnave različne.
V primeru mlajše osebe starši sprožijo postopek za usmerjanje, prijavnica se nahaja na linku: http://www.zrss.si/ (na levi strani je zapisano Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, kjer dobite več informacij in prijavnico).
Na podlagi tega komisija odloči, ali gre otrok v redno šolo ali v zavode.
Slušni aparati so za otroke in mladoletne osebe brezplačni, v primeru stopnje izgube sluha, ki jo navajate, gre za lažjo obliko naglušnosti, na meji do srednje stopnje izgube sluha, vsekakor je priporočljivo uporabiti slušni aparat. Osebni zdravnik napiše napotnico za specialista ORL in za surdopedagoško obravnavo, ki je vsekakor smiselna, saj bodo navodila tudi bolj jasna za delo doma. Primankljaj sluha ni omejen le na jakost, pač se odraža tudi v sprejemanju zvokov in črk ter povratni komunikaciji.
Pri odrasli osebi je zadeva drugačna, takrat napotnico za komisijo napiše osebni zdravnik in na podlagi izvidov komisija napiše mnenje, ki je podlaga za ostale pravice. Surdopedagoška obravnava odrasle osebe je možna skozi vse življenje, če gre za rehabilitacijo in utrjevanje govora.
Srečno!
Slušni aparat v cenovnem standardu 288e dobite preko ZZZS (en aparat). Višji cenovni standard se doplačjuje. Postopek pridobitve: osebni zdravnik -napotnica za specialista, ta izda naročilnico za med. tehnični pripomoček-ta se pošlje na ZZZS na odobritev-nato z potrjeno napotnico kontaktirate podjetje ki prodaja SA. Svetujem vam, da če ste odrasla oseba sprožite postopek pridobivanja SA, ga testirate (da ugotovite kaj vam ustreza) in se dobro pozanimate pri otologu o vsem kar vas zanima s področja sluha, zdravja, izgube, logopedov…, potem pri akustiku na podjetjih ki SA prodajajo še ostalo kar vas zanima.
Osnovne informacije dobite tudi na spletnih straneh – ne reklamiram – toda Widex ima za moje pojmo dobro informativno stran, ki vam je lahko v splošno pomoč.
In slušni aparat in ostali pripomočki niso sramota. Je znak, da se ljudje sprijaznimo z gluhoto, da nas tega ni sram, da pa želimo imeti kakovost življenja na čim višji ravni. Nekaterim zvoki pomenijo veliko, jasno razumevanje tudi, bogata komunikacija in ne nazadnje tudi bogatejša raven odnosov tako z gluhimi kot slišečimi.
Pozdravljeni!
To kar je zgoraj napisano, je za deklico, ki je stara 11 mesecev. Skrining test v porodnišnici je bil neizziven. Sledile so kontrole na ORL-ju, kjer je vsak izvid drugačen, pa smo bili gor sigurno 8-krat. APMD smo imeli desno 40, levo 60. prosto polje od 35-45. Timpanogram ni bil podajnosti oz enkrat A in takrat so nam namerili 35-45 desno, 55-40 levo ASSR. Takrat smo bili izzivni na govornih frekvencah 2000 in 3000 desno ter 3000 in 4000 levo.
Sama si ne zatiskam oči. Punčka je dobila aparatke. Nosimo jih redno 2 do 3 ure na dan že pol leta, ampak takrat ko jih ima gor, nič ne govori, niti ne čeblja. Tudi bolj pozorna ni. Ko ji dam dol, pa je obratno…zato sem v dilemi…in me zanima, ali se bo to še popravilo…
Sicer pa že reče mama, ato (avto), tam (kaže s prstom), tika-taka (ura), sestrico pokliče…vava (hvala)…
Tudi postopek za usmerjanje sem podala…nekje 6 mesecev čakanja…
Kar pa me zanima je bolj to, katere frekvence ne sliši… ali so to nizke, visoke… kakšen bo njen GOVOR!!! Kot sem že zgoraj napisala-gensko ni (preiskavo smo šli delat), pedonevrolog je rekel, da prehiteva (ker res, razume vse, kar ji rečeš, pokaže…), že hodi… tudi sliši, ker se obrne vsakič, ko jo sprobavamo, tudi na šepet do 3 m, kar je več, pa ne…
Rada bi izvedela, kje smo, Ker sej pravim, niso problem aparatki, jih nosimo, ampak takrat ni nič iz nje-nobene besede…tudi tam so nam svetovali, naj jih nosimo ko je punčka dejavna…
Kaj menite vi?
Morda je deklica prestrašena ker ne pozna hrupa okoli sebe. In se čisto preprosto boji in postane nesproščena. Kajti slušni aparati ojačajo vse okoli tebe, kar nenadoma slišiš šumenje vode, tipkanje na računalnik, petje ptic, da o avtomobilih niti ne govorim. Hoja, ropot posode, žvenket pribora. Slišiš tipkanje po računalniku. Vseh teh zvokov deklica ne pozna. Večino od teh morda ne in takrat ne ve kaj se ji dogaja. Morda bi takrat, ko ima aparate bili posebej pozorni na zvoke ki jo obdajajo, jih prikazali kot nekaj vsakdanjega, običajnega. Ji zvoke razložili in pokazali, ji pokazali kako nastane hrup. Ne vem, morda to že počnete.
UP pozdravljena,
iz lastnih izkušenj ti lahko povem, da ni enotnih pravil glede hitrosti razvoja govora, zato tudi ni mogoče vnaprej predvideti, kako bo z njenim govorom, kdaj bo začela govoriti, ipd… Tudi mi smo pričakovali hiter odziv (pri nas imamo sicer malo drugačno situacijo od tvoje), vendar gre razvoj govora zelo počasi in vlagamo v to področje ogromno časa in energije. Bistvena pri vsem tem je pozitivna naravnanost in veliko volje, pa bodo tudi rezultati slej ko prej tukaj.
Spoštovani!
Njen razvoj govora bo prišel pravočasno ob skrbni pomoči surdopedagogov, saj je še dojenčica in se privaja na vse novo. Predvsem velja obzirnost z nošenjem slušnega aparata, če je premočna jakost, bo škodil sluhu, če je prešibka jakost, tudi ne bo dovolj slušnih informacij. Pomembno je le postopno privajanje, najprej od pol ure dnevno do nekaj ur dnevno. Vse pride ob pravem času. Zanima vas predvsem, kaj deklica sliši. To sliko vam pokaže avdiogram, ki je tule: http://www.cohandsandvoices.org/resources/coGuide/07_audiogram.htm
Glede na njeno izgubo sluha, predvidevam, da deklica ne sliši vsega tega, kar je zgoraj pod 35 decibelov oziroma kar je na teh frekvencah… tako dobite primerjavo s svojim sluhom, kar slišite, in kar deklica ne sliši. SLušni aparat ji izboljša prejem zvokov iz okolja, tako da lahko sliši tudi delno vse ostalo, kar vi slišite in obenem ojača moteče zvoke.
Pri njenem zdravniku si priskrbite napotnico za surdopedagoga in se naročite čimprej, da začnete z obravnavo. Najpomembnejša so prva tri leta, da se začne delati z otrokom, dokler so možgani še izjemno prilagodljivi in hitro odzivajo na nove izzive.
Njena izguba sluha je takšna, da bo funkcionirala zelo dobro, praktično enako kot vi v življenju, mnogo bolje kot ostali z veliko izgubo sluha.
Lepo vas pozdravljam in vse dobro!
Pozdravljeni!
Hvala za odgovor. Mi smo dali punčko v obravnavo, čakamo na odločbo. Vozimo jo prav tako v Lj. Zanima me še, punčka je zdaj stara 13 mesecev. Ima repertoar 30 besed (auto-zelo lepo reče, pija-pila, mama in družinske člane vse, reče š, h, p, č…). Sliši ptičke-ker sama zunaj v naravi reče čiv čiv…)
Res sem v dilemi-ali gre za prevodno naglušnost ali zaznavno…ker mi redno nosimo sedaj aparatke 2 uri na dan.
Glede na izzivnost pri 2000 in 3000 ter 3000 in 4000 Hz, pa timpanogram C, oz.ni podajnosti. Ali se takšnim otrokom predpiše aparatke? Vaše mnenje?
Punčka vse razume, ponavlja besede, sedaj obiskuje vrtec in sem prosila vzgojiteljico, da pove mnenje, ki je rekla, da se vedno obrne, kadar je karkoli, ne samo njeno ime. Šepet je res težava-predvsem od 3 m naprej. Če je to problem-katerih frekvenc otrok ne sliši? Nizkih, visokih?
Lp, pa hvala za pomoč.