Sicer nisem več otrok, vendar pa upam, da tukaj dobim odgovor na svoje vprašanje. Od rojstva sem paraplegik + imam zdravstveno težavo, zaradi katere ne smem biti izpostavljen fizičnim naporom (ne smem sam voziti navadnega invalidskega vozička, ne smem dvigovati bremen nad 2 kg, itd). Tudi sicer sem bolj slaboten. Uporabljam električni invalidski voziček.
Problem pa je, da potrebujem tujo nego in pomoč, saj določenih stvari ne morem opraviti sam. Tako npr. rabim pomoč pri oblačenju, ko mi mora nekdo pomagati dvigniti zadnjico, nadalje rabim pomoč pri sedanju na voziček in z njega, pa tudi pri nakupovanju mi mora kdo pomagati. Doslej so mi pomagali moji starši in brata, v času šolanja pa sem imel pomoč tudi v zavodu. Toda vse življenje ne bom mogel biti od staršev odvisen. Poleg tega se mi obeta služba. Kdo me bo negoval v času, ko bom v službi? (tam bi npr. rabil pomoč, ko bi šel na stranišče). Kdo bi me lahko negoval doma, da ne bo vsa skrb na plečih staršev in bratov in kdo takrat, ko njih več ne bo, da bi me negovali? Koliko bi moral plačevati za pomoč?

Sandi,

Najbrž imate v mislih osebno asistenco.
Čeprav tega področja najbolj ne poznam, vam lahko pomagam le s kratkim odgovorom.
Na CSD obstajajo programi pomoči invalidnim osebam, obstaja tudi možnost družinskega pomočnika – nekaj o tem na:
http://csd-smarje.com/index.php?option=com_content&task=view&id=29&Itemid=33 –
http://www.zveza-sozitje.si/zakonodaja/izvlecek-iz-nacionalnega-programa-socialnega-varstva-od-leta-2005-do-2010.html

Nekatera društva nudijo svojim članom takšno in podobne oblike pomoči.

Najvel informacij boste zagotovo izvedeli na YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa:
http://www.handyworld-si.com –
http://www.yhd-drustvo.si/slo/index.php?topic=NeodvisnoZivljenje

Sicer pa – kakšne možnosti vam ponuja delodajalec?

Morda bi bilo pametno se obrniti na društvo YHD, ki izvaja osebno asistenco, za pomoč v službi pa je mlao težje. Najbrž bi se tam lahko dogovril s sodelavci, če so pripravljeni pomagati.

Ali je potem najbolje, da se kar invalidsko upokojim, glede na to, da bi bilo v službi težko, da bi imel kakšno osebno asistenco? Kako imajo pa to urejeno drugi invalidi (oz. ali so vsi invalidsko upokojeni)? Kakšen je potem sploh smisel, da se invalidi šolamo, če pa gremo potem vsi v invalidski pokoj, ne da bi imeli eno samo leto delovne dobe?
Kdo plača osebno asistenco?

Sandi,

žal o tem ne vem veliko. Mislim, da je osebna asistenca delno sofinancirana – več pa boste izvedeli na CSD ali na društvu YHD.
Obstaja tudi delna invalidska upokojitev.

To je tudi podorčje, kjer bo država morala še veliko spremeniti.

Morda je bolj pametno, da si uredite prek YHD ali podobnega društva asistenco tudi v službi. Invalidsko pokojnino bi namreč imeli izredno majhno, saj nimate še nič delovne dobe, pa tudi škoda je, da svojega znanja ne bi uporabili.
Kakor vem, aistenco YHD plačuje država oz. FIHo. Če želite še kaj informacij, pa pišite na mail.

Silicija55,
hvala za vašo pomoč.

Ponovno se oglašam. Najprej se vam zahvaljujem za vse informacije. Zanima pa me še, kaj je razlika med osebno asistenco in dolgotrajno oskrbo?

Sandi,
osebna asistenca je lahko del dolgotrajne oskbe. Nekaj več na: http://www.dz-rs.si/index.php?id=94&type=98&o=240&unid=VPP|2367ADECC32EE9A2C125764A0042D47F&showdoc=1
Osebna asistenca se bolj uporablja pri invalidih, ki zaradi svoje narave invalidnosti potrebujejo nekoga za opravljanje določenih opravil. Pojem dolgotrajna oskrba pa se bolj povezuje s starostiki, ki niso več sposobni opravljati določenih aktivnosti in skrbe sami zase.

Pozdravljeni,
link, ki ste ga zgoraj navedli, ne deluje. Kaj pa vključuje še dolgotrajna oskrba, česar osebna asistenca ne vključuje? Jaz potrebujem kar dosti pomoči in nege ter oskrbe (tudi do osem ur na dan), saj rabim pomoč pri vstajanju (dvigovanje v postelji, presedanje na električni invalidski voziček), oblačenju (zlasti pri tistih delih oblačil, kjer je nujno dvigniti zadnjico, pa tudi pri nekaterih težjih kosih oblačil, prav tako ne morem sam sneti oblačil z obešalnikov, ker so previsoki), opravljanju potrebe (presedanje na wc školjko in z nje), kopanju (presedanje v kopalno kad in z nje), nakupovanju (ne smem nesti več kot 2 kg), pripravi hrane (ne smem nesti več kot 2 kg), čiščenju po stanovanju in izven njega (zame je to prevelik fizični napor – že pometanje lahko obremeni srce čez mero, ki je pri meni še dovoljena, sesalec je težek in ga sam ne smem nesti), delno rabim pomoč tudi pri hranjenju (npr. če je meso težko razrezati, mi ga mora nekdo pomagati razrezati), pomoč pri pomivanju posode, pomoč pri prevozu (sam ne vozim avtomobila), …
Imam osebno asistenco, vendar pa ne v zadostnem obsegu, zato mi še vedno pomagata tudi brata in starša. Kaj bi torej še lahko dobil?

Sandi,
žal postavljte vprašanja, ki presegajo moje znanj. Prosim obenite se na http://www.yhd-drustvo.si/

Pozdravljeni,
link, ki ste ga zgoraj navedli, ne deluje. Kaj pa vključuje še dolgotrajna oskrba, česar osebna asistenca ne vključuje? Jaz potrebujem kar dosti pomoči in nege ter oskrbe (tudi do osem ur na dan), saj rabim pomoč pri vstajanju (dvigovanje v postelji, presedanje na električni invalidski voziček), oblačenju (zlasti pri tistih delih oblačil, kjer je nujno dvigniti zadnjico, pa tudi pri nekaterih težjih kosih oblačil, prav tako ne morem sam sneti oblačil z obešalnikov, ker so previsoki), opravljanju potrebe (presedanje na wc školjko in z nje), kopanju (presedanje v kopalno kad in z nje), nakupovanju (ne smem nesti več kot 2 kg), pripravi hrane (ne smem nesti več kot 2 kg), čiščenju po stanovanju in izven njega (zame je to prevelik fizični napor – že pometanje lahko obremeni srce čez mero, ki je pri meni še dovoljena, sesalec je težek in ga sam ne smem nesti), delno rabim pomoč tudi pri hranjenju (npr. če je meso težko razrezati, mi ga mora nekdo pomagati razrezati), pomoč pri pomivanju posode, pomoč pri prevozu (sam ne vozim avtomobila), …
Imam osebno asistenco, vendar pa ne v zadostnem obsegu, zato mi še vedno pomagata tudi brata in starša. Kaj bi torej še lahko dobil?[/quote]

Sandi1,

priporočam, da se obrnete na Zvezo paraplegikov Slovenije, glede na to, da imate postavljeno diagnozo paraplegija. http://www.zveza-paraplegikov.si/

Kar se pa tiče delodajalca pa si lahko pogledate v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov:

48. člen

(podporna zaposlitev)

(1) Podporna zaposlitev je zaposlitev invalida na delovnem mestu v običajnem delovnem okolju s strokovno in tehnično podporo invalidu, delodajalcu in delovnemu okolju.

(2) Invalidu se lahko zagotavlja pri uvajanju v delo, na delovnem mestu in pri vključevanju v delovno okolje strokovna podpora z informiranjem, svetovanjem in usposabljanjem, osebno asistenco, spremljanjem pri delu, razvojem osebnih metod dela in ocenjevanjem njegove delovne uspešnosti ter tehnična podpora s prilagoditvijo delovnega mesta in sredstev za delo.

(3) Delodajalcu in delovnemu okolju invalida se zagotavlja strokovna podpora z informiranjem in svetovanjem.

49. člen

(pogoji za podporno zaposlitev)

Za zaposlitev invalida, za katerega je Zavod z odločbo iz 34. člena tega zakona ugotovil, da je zaradi svoje invalidnosti zaposljiv le v podporni zaposlitvi, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– usposobljenost invalida za opravljanje del na konkretnem delovnem mestu,

– motiviranost in druge osebnostne lastnosti invalida, ki zagotavljajo uspešno delo,

– izdelan individualiziran načrt podpore invalidu in delodajalcu,

– pripravljenost delodajalca za sodelovanje in prilagoditev delovnega okolja ter delovnega mesta v skladu z načrtom iz prejšnje alinee.

50. člen

(pravice invalida v podporni zaposlitvi)

(1) Invalid sklene z delodajalcem pogodbo o zaposlitvi, v kateri se poleg obveznih sestavin v skladu s predpisi o delovnih razmerjih opredelijo tudi način in obseg strokovne in tehnične podpore invalidu, delodajalcu in delovnemu okolju.

(2) Na podlagi sklenjene pogodbe iz prejšnjega odstavka ima invalid lahko pravico do subvencije plače, če dosega nižje delovne rezultate, ugotovljene na podlagi ocene doseganja delovnih rezultatov iz tretjega odstavka 69. člena tega zakona, v višini in na način, predpisan s tem zakonom.

51. člen

(zagotavljanje podpornih storitev)

(1) Podporne storitve v rehabilitaciji in zaposlitvi za invalida, delodajalca ali delovno okolje invalida lahko izvajajo strokovni delavci in sodelavci iz 9. člena tega zakona, zaposleni pri delodajalcu, izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije, v zaposlitvenih centrih ali v invalidskih podjetjih, lahko pa tudi druge fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje teh storitev v skladu s predpisi.

(2) Podporne storitve se plačujejo po cenah, ki jih določi minister, pristojen za invalidsko varstvo. Financirajo se lahko iz sredstev proračuna Republike Slovenije, Sklada ali drugih virov.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200716&stevilka=720

Delodajalec lahko na Skladu RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov zaprosi za prilagoditev delovnega mesta predno vas zaposli.

Za več informacij pa vam priporočam, da se obrnete na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki pripravlja Zakon o osebni asistenci za invalide (v javni razpravi) na Direktorat za invalide oziroma na Direktorat za socialne zadeve v kolikor vas zanima kaj več o družinskem pomočniku oziroma o Zakonu o dolgotrajni oskrbi.

Lep pozdrav.

Rakica77