Pozdravljeni!

Stara sem 26 let, visoka168cm in trenutno tehtam najbrž nekaj čez 70kg. Pravim, da najbrž, ker se nočem tehtati. Namreč sama sem že preizkusila veliko diet, ki pa se jih nisem bila zmožna držati. Nisem karakter. Teden, dva zdržim, potem pa nadoknadim vse za nazaj. Pred 3leti sem bila prav tako debela. Takrat sem imela doma v družini zelo stresne situacije, tako, da je moje telo začelo čudno delovati. Namreč nisem mogla jesti in vse pojeto sem izbruhala. Prav tako nisem prenašala nobene težke in mastne hrane. Čez nekaj časa se je vse stabiliziralo in jaz sem takrat shujšala za cca10kg – 3 konfekcijske številke. Začela sem jemati Prozac.
To težo sem zadržala kakšni dve leti, dokler nisem zopet prišla na stari tir. Ker se je doma stanje stabiliziralo sem menila, da več ne potrebujem Prozaca in ga nehala jemati. Po kakšnem mesecu se mi je še bolj razvil apetit. Sedaj jem kot za stavo. Čeprav sem sita še naprej jem. Vse mi je dobro. Težava je tudi v tem, ker imamo doma gostilno in sem vedno obdana s hrano, torej tudi vsake malo jem. Vem, da Prozac zavira apetit, ampak težko verjamem, da toliko.
Tri mesece že jemljem Reductil (10mg, potem pa 15mg), vendar se moj apetit in prenajedanje ni umirilo.
Vsak dan sem bolj debela in vse več tudi jem. Moja mama spada med debele in mislim da sem na dobri poti za njo. Namreč velika je 155cm in tehta nekaj čez 100kg.
Morda imate kakšen nasvet zame? Živim v majhnem kraju, ki je oddaljen 100km od Ljubljane, tako, da se ne morem vključevati v kakšne skupine ali obiskovati psihijatra. Ali obstajajo še kakšne druge tablete?

Lp,
Barby

Draga Barby,
pomembno je ukrepati, dokler niso nase navade tako utečene, da tega ne zmoremo več. Razdalija sama od Ljubljane ne sme biti ovira za obisk psihiatra, ti so namrec skoraj v vsakem zdravstvenm domu. Morda bi bilo pametno se se enkrat pogovoriti s tistim, ki vam je predpisoval Prozac pred 3 leti. Da skupaj pregledata, ali je morda vaše razpoloženje lahko povezano s spremembo apetita. Ni vedno nujno, da so problemi pereči in aktualni tisti trenutek, da bi na nas vplivali.
Lahko stopite v kontakt z AO (anonimus overeaters, ki delujejo tudi prek spletne strani) in se pozanimate, kaksne moznosti obtajajo za podporo tudi vam, ne glede na razdaljo od Ljubljane.

Sicer pa velja osnovno načelo: redno hranjenje, na jedilniku naj se zvrstijo tudi jedi, ki se jih najbolj bojite in so najpogosteje povezane z vašimi prekrški v dieti. Poleg tega pa, poizkusite najti obliko telesne sproščujoče aktivnosti, ki vam bi ustrezala – lahko je to hoja, badminton ali kar koli je dosegljivega. Vse to veča dobro počutje v svojem telesu in posledično vpliva tudi na naš odnos do hrane.

Lepo pozdravljena,
marija Anderluh