Razmislite o tem.

Vse cveti. Toliko življenj se prebuja. Zdaj je pravi čas.

Čakamo vas.

a to je hec ali kaj?

To sploh ni hec!

Življenje je resna zadeva.

Jaz sem se že pozanimala v zvezi z darovanjem, pa na žalost nisem primerna darovalka. Sem bila tudi sama v postopku IVF-ICSI.

Za vse, ki jih darovanje resno zanima, svetujem ogled:

Nataša

samo če dobro plačajo, danes ni zastoj nobena stvar več

tega pa žal ne plačajo. Pa saj imaš prav, zato pa tudi celic ni dovolj.

Drage dame,
z veseljem bi daroval svoje semenčice, vsaj dosedanji rezultati so odlični ( prav luštkan sin). Ne bi me bilo sram darovanja, ne postopka, je pa ena druga stvar: nikakor ne bi dovolil, da bi moj otrok rasel brez očeta, mene torej. Srce bi mi počilo, če bi vedel, ali pa samo slutil, da je nekje na svetu moj otrok, ki bi ga lahko vzgajal in se z njim veseli, pa tega ne morem……
Moje skromno mnenje…vam pa želim veliko uspeha in bodite dobre mame
Scarlet

Ko sem prebrala pretresljive izpovedi žensk n aforumu o nepolodnosti, sem se zamislila. Vprašala sem svojega partnerja kaj si misli o darovanju spolnih celic.
Rekel je, da bi ga verjetno celo življenje žrlo, kje in kako odraščajo njegovi nasledniki in da bi se vedno spraševal, če so v redu in ali ni že kdaj v življenju nevede naletel nanje. Zato se ne bi odločil za to.
Poleg tega je na tem vedno bolj onesnaženem in zmutiranem svetu veliko preveč ljudi že zdaj… Zato je stiska ob nesposobnosti imeti lastnega otroka znana najbrž samo neplodnim.