V otroštvu sem bila deležna pomanjkanja pozornosti .Živela sem pri rejnikih zato ti pa mi niso znali ali mogli iskazati tiste prave ljubeče pozornosti . Nasilje je bilo v mojem otroštvu odsotno ,torej se stem nisem srečevala .Pomanjkanje pozornosti se v moji družini vleče že od moje babice tudi ona namreč ni bila deležna pozornosti v otroštvu s strani svoje mame ,ravno tako sama ni zmogla dati prave ljubezni moji mama, moja mama pa meni ne .
Za vas imam eno vprašanje .Zanima me ali gre pri pomanjkanju pozornosti v otroštvu v resnici za čustveno zanemarjanje ali pa sta to dve različni zadevi ?
Vse tri tako babica,mama in jaz pa smo v življenju znale dajati pozornost drugim ,včasih celo preveč kot, da bi dajale nekaj česar smo pogrešale in to tujim ljudem ,ki pa so včasih to izkoristili le ena drugi tega nismo znale dati.
Ali lahko napišete malo bolj obširno kaj je pomanjkanje pozornosti v otroštvu in kaj čustveno zanemarjanje.
Bila bi vam zelo hvaležna če bi mi priporočali kaj v branje na to temo.
Hvala

Pozdravljeni,

moje mnenje je, da gre pri pomanjkanju ljubezni in pozornosti v otroštvu za čustveno zanemarjanje.

Slišim, da razmišljate o vaših izkušnjah. Lahko napišete tudi kaj več o vaši zgodbi? Kako ste vi to doživljali? Kaj vam pomeni razlikovanje med pomanjkanjem pozornosti in čustvenim zanemarjanjem ter branje na to temo?

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj