Izgubljena pred ciljem pozdravljena

Prav imaš, če imaš možnost odidi, otroci bodo dojeli in se bodo odločili tako kot je prav. Mene je najbolj skrbelo za otroke, ker so še osnovnošolke, vendar danes po dveh letih jim prepustim, da se odločajo same, vedno se odločajo pravilno, zelo sem ponosna na njih.
Nisem več izgubljena, ni pa lahko. Moraš pa nekaj vedeti, da tudi v primeru, da greš in grejo tudi oroci ni nikoli popolnoma konec, kajti naša zakonodaja samo govori o zaščiti žrtve, dejansko si pa postavljen na trg in se sam in z lastnimi sredstvi boriš za življenje.

BRAVO!

Hvala vam vsem za mnenje….naj vam povem, da sem našla stanovanje, tako da se moja življenska zgodba KONČNOOO začenja iz lepše plati….se še kaj javim. Hvala vam še enkrat da obstajate!!

Moj poklon in bravo. Dokazala si sebi, da si močna in, da je samospoštovanje temelj na podlagi katerega vsak kreira svoje življenje. To je eden prijetnejših občutkov, a ne! Morda pa si tudi komu odprla oči pri zavedanju, da se vse da, če se le hoče.
Drži se še naprej. Tvoja nadaljnja pot se vzpenja (saj veš malo gor pa malo dol), zagotovo pa ne bo slabša od te v kateri si bila do zdaj. Ponosna sem nate in tudi ti bodi vsak dan posebej ponosna nase – z razlogom!!!

saj mogoče sem že tečna vsem vam, ki mi pomagate tu gor…. Skratka vse imam, ločitev izpeljano do konca, papirje v rokah, najeto stanovanje….in kaj sedaj? Jaz še kar čakam. Tako sem jezna sama nase da vam ne morem povedati. “Gospod bivši” je seveda obrnil ploščo in se kaže v najlepši možni luči. Pomaga mi pri gospodinjskih opravilih, za otroke skrbi kot še nikoli v 17-ih letih in evo tako kot pišete, začne se človek spraševati, če nisem jaz tista prezahtevna, kaj bom naredila otrokom, ki jih bom “iztrgala” iz sedaj domačega okolja, mogoče pa….ma sej ne vem kaj, eno brco v rit rabim…

To je samo manipulacija s teboj, da ne greš. Pojdi, ker ti bo kmalu žal. On se definitivno v resnici ni spremenil. Drži te v vajetih, da se ti premisliš.
Želim ti srečno

Ne, nisi tečan, takšne stvari niso ravno preproste.

No ja, morda ga je srečala pamet in bo sedaj vse super in ok. Če je res tako sporoči prosim ( čez pol leta) ker bo to edini primer, ki ga poznam:-))

Bolj verjetno njegove spremembe kažejo na to, da se ni spremenil. Ljudje ki imajo om ali takšne značajske poteze imajo dva obraza – ko kaj hočejo ali ko jih je strah da bodo kaj izgubili so idealni, ko to dobijo in se adrenalin spusti in na površje spet priplava temna plat se začne ista zgodba.

Kaj boš naredila se boš morala odločiti sama, jaz bi na tvojem mestu nadaljevala po zarčtani poti ( kolikor razumem je bila odločitev bazirana na letih in letih izkušenj in ima večjo težo kot nekaj dni ali tednov “miru”. Če se je res spremenil bo tak tudi ostal in če bo še čez leto dni tako super ( v normalnih dozah) potem gresta lahko spet skupaj, se še enkrat poročita in živita srečno do konca dni 🙂

Meni je zelo pomagalo ( vsakič kadar sem se zapletla s kakšnim ki ima OM ali tak znčajaj) da sem za nekaj časa prekinila stike in razmislila, ker sem šele potem bolj jasno videla odnos, kakšen je v resnici in za bolj poglobljene odnose sem potrebovala tudi leta,da sem jih realno ocenila ( in se vsakič posebej zahvalila sebi in višji sili če obstaja, da sem vseeno , kljub dvomom odšla). Na srečo sedaj z vsem znanjem in lastno spremembno ne vlečem več takšne ljudi v svoje življenje.

Je pa težko vem, pri vsem svojem vedenju, ki ga imam in pri neštetih grdih in podlih stvareh, ki jih je naredila moja mama, ko mi vsakič znova postane jasno, da je nesposobna normalnega odnosa, niti empatije, kaj šele kaj drugega, še vedno vsakič, ko se ji malo izboljša, ko je nekaj časa mir, pomislim, no ja, malo se je pa umirilo, morda pa na starost prihaja k sebi in za milimeter popustim ograje in glej ga cefudra……jo že zakuha kakšno.Na srečo sem ji postavila trdne meje, jo držim na distanci tako da kaj hudega ne more zakuhat, vseeno pa mi ob njenih domislicah še vedno vzame sapo…

Drži se in kaj še piši.
GittaAna

Mogoče pa pustiš, da ti tisto “brco v rit” da on sam?
Naredi se, da si ful vesela njegove spremembe, da si si premislila, da ostajaš, da te je prepričal.
In seveda imej v žepu ključe od stanovanja.
Ko bo misli, da je “varno”, bo pokazal svoj pravi obraz, in takrat pojdi brez odlašanja skozi vrata.
Če ne bo (v kar dvomimo mi in ti sama) itak nič ne izgubiš.

zdravo,

skela ima dober predlog. Je pa nekaj, nikoli ne podcenjuj njegove zvitosti in sposobnosti, saj te pozna in ve kdaj “igraš” in kdaj ne. Dokler bo čutil, da igraš bo igral tudi sam.To se lahko vleče zelo dolgo, verjemi, vmes pa boš nezavedno spet počasi padala pod njegovo okrilje. Pred teboj bo imel en obraz za tvojim hrbtom drugega. Odločitev kaj boš naredila je seveda tvoja, vendar ti priporočam, da se zavedaš, da take vrste človek se nikoli ampak res nikoli ne spremeni. Če imaš čas poglej malo po netu in, če ti angleščina ne predstavlja težav, poglej predvsem angleška besedila (članke) o osebnostnih motnjah (bordeline, narcistična), kjer boš verjetno našla povezave z načinom obnašanja tvojega partnerja. Moje mnenje je, da sta trenutno spet v prvi fazi veze (osvajanje), slej ko prej pa se bo ta spreminjala v ostale faze, katere že poznaš, dokler spet ne boš zagrozila da greš. Oziroma tudi , če boš odšla in pri sebi ne boš 100% trdna, bosta kmalu spet v prvi fazi in tako se bo cikel odvijal iz ene v drugo v nedogled, saj se bo tvoj partner zavedal, da je močnejši in te lahko pridobi nazaj kadar hoče samo, če se malo potrudi. No, pa smo spet pri manipuliranju.

Oprosti, če sem direktna ampak tako to je v takih zvezah, dokler imamo partnerice še vedno upanje, da se bo (oziroma zdaj se je pa res) spremenil. Iz mojih izkušenj – ni se in niti približno se ne zavedaš, kaj se dogaja za tvojim hrbtom in v njegovi glavi.