POMAGAJTE MI PROSIM
Najprej vam moram priznati, da sem ta forum našla po naključju, že kar nekaj časa nazaj. Berem vas in berem…veliko mi pomeni prebiranje in veliko sem se naučila iz vsega napisanega-Hvala Vam!!
Naj povem da prihajam iz podeželja, približujem se štiridesetim. Imam službo ( sicer ne nevem kaj, ampak sem vesela da jo imam), otroke in seveda MOM moža. No sprebiranjem vsega tega sem spoznala, da je tudi moja mama en veliki MOM in tudi tašča….o bog koliko se jih je zgrnilo okoli mene… Skratka problem je seveda v mojem možu. Vse izpade ne bom opisovala, ker so vsi napisani že v kaki od tem tukaj gor…skratka. Letos je po 17 letih zakona prišel z idejo, da se ločiva, zaradi deločenih stvari…. ne bom opisovala ker je brezveze. Jaz sem ta stavek takoj “zgrabila” in sporazumna ločitev je v teku. Nimava še pravnomočne odočbe-mislim da bo v jeseni. Skratka, on živi v veri, da ga itak ne bom nikoli zapustila, jaz pa pripravljam skriti načrt in nekega dne, ko bo odločba v rokah…..šic in adijo. Vem da bo takrat šele vojna se začela, ampak trpim že dolgo in vem, da je tako najbolje zame in za otroke. In kaj vas sedaj prosim.
Pride dan, ko mi je vse jasno, ko vem, da bo en dan prišel, ko se bo zgodila moja z otroci vred selitev…pride pa dan, ko je tako osladen, prijazen, ko bi igral happy family, ko bi nas peljal na morje, ko bi šel z nami na kopanje…meni pa do tega ni, ker vem da bom tam naredila “napako” in bo spet po starem….ali pa bo užaljen za…ne vem že zakaj, nekaj bo že našel. Skratka, še vedno mi pride dan, ko začnem dvomiti sama vase in svoje odločitve. Pa se ne bojim živeti sama z otroci, tudi sedaj ni veliko z nami, večji del dneva je odsoten, pride domov samo kadar je treba jest in spat. Velikokrat se zalotim, da mislim na to, da bi mogoče pa bilo bolje ga “izklopit” in zavoljo okolice in otrok živet v takem “dreku” dalje….Prosim vas, za kak komentar. Hvala vam!!
Draga “Izgubljena pred ciljem”!
Popolnoma te razumem. Tudi jaz sem se vedno, ko je “obrnil ploščo” in postal najbolj prijazen, pozoren in nežen moški na svetu spraševala, ali si vse samo domišljam in sem samo jaz občutljiva in “zahtevna”, kot sem vedno znova slišala od okolice. Na zunaj je bil super. Prijazen, ustrežljiv, pozoren, vedno želel vsakemu pomagat, doma pa… čisto nasprotje. Ko pa je začutil, da se poskušam odmaknit, da razmišljam s svojo glavo in ga ne vidim več kot “gospoda popolnega”, je obrnil ploščo in postal spet moški, ki bi si ga vsaka želela. A to ni trajalo dolgo. Vedno znova je namreč na plan prišla njegova prava narava in vsakič je bilo huje. Izpadi ljubosumja, preverjanje mobitela, računalnika, namestitev sledilnih naprav, obtoževanje, da ga varam… Vedno znova in znova in vsa moja prepričevanja, prošnje, da naj neha, tudi posveti pri terapevtu niso pomagali… Tak človek se nikoli ne spremeni. Lahko sicer za določen čas skrije to svojo pravo naravo, a slej kot prej izbruhne spet na plan.
Meni je zelo všeč zgodba o labodu in škorpijonu, ki jo je prevedla Anuk. Tvoj mož je “škorpijon” in bo vedno ostal škorpijon! Tiste lepi trenutki, dnevi, ko se trudi biti prijazen in igra happy family so le del njegove taktike, da bi te zopet dobil pod svoj vpliv in ti pokazal kako “popoln” je v resnici in kako srečna si lahko, da je s tabo… Ampak obe veva kaka je resnica in da je le vprašanje časa, pa bo spet užaljen, nesramen, odsoten…
Mogoče si to zgodbo že prebrala, a sem jo vseeno skopirala. Ne glede na to, kolikokrat jo preberemo, ne bo nikoli prevečkrat.
Vso srečo ti želim in vedi, da nisi sama. Samo pogumno naprej. Zase in za tvoja otroka.
Labodu na bregu reke se je približal škorpijon in ga prosil, če bi ga labod lahko prenesel na drugo stran reke. Labod je rekel, da ne, ker ga bo škorpijon pičil in bo labod umrl. Škorpijon je labodu obljubil, da ga ne bo pičil, saj hoče samo varno priti na drugo stran reke. Labod popusti in dovoli škorpijonu, da zleze na njegov hrbet. Tik preden dosežeta drugo stran reke, pa ga škorpijon piči in skoči na varno. Ko labod tone, vpraša škorpijona, zakaj je prelomil obljubo. Škorpijon reče »Jaz sem škorpijon, to je to, kar počnem.«
Vprašanje: Zakaj je labod dovolil škorpijonu, da je splezal na njegov hrbet?
Odgovor: Ker je labod projiciral svoje labodje lastnosti na škorpijona.
Narcisi so mojstri projekcije. Svoje temne lastnosti projicirajo na tiste, ki jih (narcise) ljubijo. Mi pa ne razmišljamo pogosto o naših projekcijah. Tudi mi namreč z enako lahkoto projiciramo svojo dobroto na narcisa v svojem življenju in potem se zaljubimo v dobre lastnosti sebe, ki smo jih projicirali v drugega. Narcisa (škorpijona) vidimo kot empatičnega, skrbnega, ljubečega, sočutnega in iskrenega, ker smo mi sami takšni. Narcis z veseljem prevzame naše projekcije in nam da svojo umazanijo. Začne nas obsojati točno za tiste stvari, ki jih na koncu uzremo v njem.
Dobro jutro “izgubljena pred ciljem”,
popolnoma te razumem, ker sem vse to doživela tudi sama. In preživela. Ni lahko, ker si vsak želi živeti lepo in imeti ob sebi nekoga, ki te bo razvajal, pomagal in ti bil prijatelj. Tem ljudem ne smeš nikoli več zaupati, ker te bodo vedno znova prevarali, zmanipulirali, nalagali in predvsem poskrbeli samo zase. Oni nas potebujejo samo zato, da se hranijo z našimi življenji, čustvi, delom, denarjem in časom. Vedno so v ospredju samo oni in spet oni in nihče drug. Popolni egoisti, ki jim sicer kdaj pade iz rok kakšna drobtina, ki smo jo mi željno pograbili, ker smo mislili, da nas imajo radi. Oni imajo radi samo sebe. Zaslepila nas je njihova lepša podoba, kot bi gledali v sonce in od silnega sijaja oslepeli.
Ko začutijo, da se jim oddaljuješ, preklopijo na svoj najlepši obraz. Imenovala sem ga “obraz na peto potenco.” Ne zdržijo prav dolgo, kakšen mesec, če je sreča mila. Potem se začne stara pesem v še hujši obliki.
Ne nasedaj in ne ponavljaj napak iz preteklosti. Ne bo se spremenil, ker se preprosto ne more in tudi noče. Njegov značaj ima takšno strukturo in tudi kamen ne postane zlato.
Vztrajaj zaradi sebe in otrok. Ko bo najhujše samospraševanje mimo, se ti bo vse skupaj zdelo kot moraste sanje. In ugotovila boš, da je mir, ki ga imaš, veliko več vreden kot vsi “lepi obrazi” nekega kretena, ki ti je dolga leta grenil življenje. Morda se ti zdi, da bi “morda že kako zvozila”, ampak ne bosta. To so samo pobožne želje, ki nimajo nobene realne osnova.
Lep pozdrav in pazi nase!
Zaradi okolice in otrok bi živela v peklu?
Dejva tole malo bližje pogledat. Najprej otroci. Gotovo, GOTOVO ti je kristalno jasno, da otroci ne
morejo odrasti brez škodljivih posledic v tako nezdravi družini? Gotovo veš, da otroci niti slučajno niso
neumni, preberi si zgodbe o MOM starših in kako so trpeli ob njih? A misliš, da ne vidijo in ne vejo kaj se
dogaja? A misliš, da ne trpijo zaradi tega?
In kaj je potem “lekcija”, ki jim ji daješ, če ostaneš? Da je treba “potrpeti” in požreti vse nasilje, da niso
“vredni” normalnega življenja, da je tako obnašanje do njih in do tebe nornalno, da si to itak “zaslužite”,
da je Z VAMI nekaj narobe, ne z njim? Kako naj odrastejo v normalne ljudi brez posledic? Ti bodo res
hvaležni, da jim nisi pomagala ven?
Ravno zaradi otrok moraš čim prej stran.
Potem pa okolica….tega pa – priznam – ne razumem popolnoma. Kakšna okolica? Družina? Sosedje?
Prodajalka v trgovini?
A ti mogoče kdo od njih plačuje položnice in nosi domov fasengo, da mu moraš odgovarjati za svoje
početje? A ti je kdo od njih pomagal, ko si imela težave? A kdo od njih vsaj približno ve in razume, s čim
se ti spopadaš?
KAJ TE BRIGA, kaj si kdo misli, življenje je TVOJE in tvojih otrok.. Če si ti ne jemlješ pravice drugim
odrejati, kako naj živijo, potem tega tudi ne pusti drugim. Če bi meni kdo “solil pamet”, pri čemer pojma
ne bi imel, bi mu kar lepo ostro povedala svioje – če sam ne vidi do kod sme, potem bi mu jasno
pokazala črto.
Želim ti veliko uspeha, predvsem v izgradnji novega življenja. Temu zdaj posveti svoj čas in energijo,
preteklost pa pokoplji in pusti daleč za sabo.
Kot bi zapisala in brala svojo zgodbo.
Vem,odločitev za dokončno odločitev mora dozoreti v vsakemu posamezniku,ko pade zadnje upanje,umre dokončno vso spoštovanje in ljubezen do takega človeka…Tudi meni ni pomagalo kaj so mi drugi govorili, “njegov lep obraz na obroke”,me je uničeval na obroke,dokler nisem rekla/začutila/odločila,DOVOLJ, ŽIVLJENJE JE SAMO ENO, ČE NI ZA BIT JE ZA IT.
Svoje zgodbe lahko še danes prodaja….ni važno, važno je,da ne meni!
Volk dlako menja, narave NIKOLI!
Jaz sem ločitev na papirju izpeljala. Sedaj se začne delo na meni in celjenje vseh ran, ki mi jih je prizadel v duši. Fizično nasilje je kaplja v morje, kar sem doživljala od njega kot psihično nasilje, čustveno izsiljevanje, žaljenje, zaničevanje, razvrednotenje, laži, manipuliranja, spreobračanja besed, vsega kar sem naredila, ker edino on je bil zaslužen za vse. Koliko neprespanih noči in bežanja sredi noči iz lastnega doma, da sem se izognila nasilju. Zraven pa še alkohol in varanja. Nikoli ni bilo konca njegovih sprevrženih dejanj, ki so včasih mejila na znanstveno fantastiko. Pa sem vse prenašala, dokler mi ni kliknilo v glavi, da zdaj je pa tega dovolj. Sem vložila tožbo za ločitev, pa se je njegova podlost samo stopnjevala, pa ne samo do mene, tudi do odraslih otrok. Upam, da se bo moja nočna mora počasi umirila, poskusila bom nekeko prebrodit vse to, čeprav se zavedam, da pot na začetku ne bo enostavna. Tudi sama sem mu vedno verjela in nasedala 4 desetletja, da se bo spremenil. Pa se ni, postajal je vedno hujši z svojimi izživljanji nad menoj za 4 stenami.
Vsak mom ali narcis vreden svojega imena ne bo nikoli kar tako spustil svoje žrtve, še posebej če ima zaradi tega koristi. Tudi, če vas več ne rabi vas bo poskušal za vsak slučaj ali pa kar tako, ker vas dojema kot lastnino še naprej držati na vrvici, da bi še naprej imel dostop do tega, kar lahko črpa pri vas. Pri tem uporablja prijeme, ki najbolj delujejo in glede na dolžino vašega zakona je v tem verjetno že specialist. Točno ve, na katere strune mora zaigrati, da ste vi spet mehka ali pa v dvomih.
Bistveno pri takšnih osebah je, da ne poslušate kaj govori, temveč da gledate in se odločate na podlagi tega, kaj počne. Če je že n-let počel nekaj kar ni bilo dobro za vas in za otroke in to v bistvu (z redkimi dvomiljivimi trenutki) počne še naprej, potem tu ni nobene sprmembe in je verjetno nikoli ni bilo. Zna biti, da je našel nekaj, kar mu več daje ( pa naj bo to svoboda ali druga oseba) in zaradi tega se je ( z lahkoto) odločil za to možnost. Toliko bolje zanj, če vas lahko s svojimi igricami še vedno drži ob sebi.
Kar se okolice tiče – v tej zgodbi nima odločilne vloge, ker ste vi tisti, ki morate živeti z njim ne oni. Okolica večinoma podpira “staro” stanje, ker ga ponavadi v primeru sprmemb, kasirajo oni ( običjno so ljudje ob mom nekakšni filtri med mo osebo in okolico). Zna biti tudi, da je nasledla njegovim lažem in manipulacijam. Takšnih prijateljev ne rabite ob sebi, še posebej v trenutkih, ki so za vas težki, zato je najbolje, da se za nih sploh ne zmenite, če se pa že morate potem jim date jasno vedeti, da se sicer zahvaljujete za njihovo skrb, da pa je to vaše življenje in vaše odločiteve in naj se ne meša,
Kar se pa otrok tiče ( govorim kot otrok staršev mom in narcisa) ni hujšega, kot živeti v takem peklu. Leta in leta traja, da se odvadiš mehanizmov, ki si si jih kot otrok naučil v takšni družini, da bi lahko preživel,da ne govorim o tem kako okvarjeno sliko imaš o partnerskih odnosih in s tem veliko verjetnost, da se boš tudi sam znašel v kakšnem takšnem. Tudi ločitev je težavna, vendar je vsaj možnost, da gredo stvari na bolje in bolj zdravo naprej.
GittaAna
Hvala vam vsem za napisano. Vem da se ne bo spremenil in vem da moram, moram, moram stran… In ja tudi sosedje in vsa žlahta se naj v rit ugrizne, ko pa je tako prekleto priden, prijazen in oh in sploh najboljši človek na svetu. No jaz kakega varanje ZAENKRAT še nisem zaznala, po pravici me niti ne bi več prizadelo. Alkohol pa ne smem rečt da ni prisoten, ampak takrat ZAENKRAT še nisem bila deležna kakega izpada. Počakat moram da se te sporazumna ločitev izpelje do konca-drugače itak nebi nikoli podpisal. Skrbništvo nad otroki je prepustil meni, skratka zdaj tik pred “ciljem” moram pa res še malenkost potrpeti.
Apeliram na vse ženske, ki imajo otroke z moškim, ki ima MOM, da odidejo.
Če ste se odločile, da boste trpele – trpite, ampak SAME. Ne smete pa se odločiti, naj trpijo tudi otroci! Naučila sem se etičnega načela, da je vedno, ko se odločamo o otroku, ena izmed strank (poleg staršev, otroka, družbe itd.) tudi odrasla oseba, ki se bo razvila iz otroka!!!! In vedno se odločamo v korist te odrasle osebe!
Če si mučenica, bodi še naprej.
Ampak reši svojega otroka iz pekla, oddaj ga v rejo ali kam drugam!
nE GUBI SVOJEGA CASA ZDRAVJA VASIH OTROK NE PUSTI OTROKE V NEVARNOSTI
IN TEBE TUDI NE— ONI TEBE POTREBUJEJO DA JIM KASNEJE POT POKAZES ..E DOPUSTI DA SO V TAKEM OKOLJU DA NEBI TUDI ONI ENAKI POSTALI —OTROCI KOPIRAJO KAR V OKOLICI VIDIJO
CE PA SE BOJO KASNEJE PIJACE IN MANIPULACIJE NAUCILI PA SI BOJO TUDI LASTNO ZIVLJENJE ZRUSILI IN TISTIH KI ZIVIJO V NJIHOVI BLIZINI …VEDI TUDI DA TE VRSTE LJUDI SO VECKRAT UBIJALCI DRUZINE —KER ONI O VSEM ODLOCAJO TUDI CE TI— IN OTROCI IMATE SE PRAVICO ZA ZIVLJENJE ..ZATO OD DANES NAPREJ NAREDITE NACRT IN TEMELJE VASEGA PRIHODNJEGA ZIVLJENJA POTEM PA KAR ZGINITE –CETUDI NE DOBITE NJEGOVEGA PODPORA PA BOSTE BOLJ MIRNO ZIVELI KOT CE JE VEDNO PRISOTEN ZARADI OTROK —–6-NAJVECKRAT TI GA SPLOH NIC NE BRIGAJO,TO JIM JE ZADNJI NACIN DA VAS ZAFRKAVAJO IN KONTROLIRAJO TER ZIVLJENJE GRENIJO ZIVIJO IN KORAJZO ..
POTEM PA ZAPOJ PESEM OD “” EDITH PIAF “” —-> NON JE NE REGRETE RIEN —
TO KAR POMENI “”” NE NICESAR MI NI ZAL”” CE PA BESEDE LAHKO NAJDES PA JIH SAMO PREVEDI PA BOS SPOZNALA DA SE BOS TUDI TI MALO TU NOTRI ZNAJDLA DA JE TUDI TVOJA ZGODBA ENAKA ——> TO PA TI MORAS ZAKLJUCITI ZE ZDAJ DOKLER JE CAS..ZIVIJO
Bad boy, veseli smo tvojega mnenja, v mnogočem imaš prav, vendar bi te prosila, če od sedaj naprej pišeš z majhnimi črkami, ker na se na Internetu besede pisano z VELIKO slišijo kot kričanje. To, o čemer se pogovarjamo, so zagotovo stvari, zaradi katerih se je treba razburjat in glasno povedat svoje mnenje, svoje izkušnje in še kaj. Vendar bomo lažje komunicirali med seboj, če ne bomo med seboj kričali. Pa tudi lažje je takšen tekst brati
GrittaAna
Kar lubčka bi ti dala…..ful vesela zate, čestitam.
Za naprej pa – predlagam ti, da postavite železna pravila in zacementirane načine komunikacije….se
bojim, da “tehnika dogovora” pri teh ljudeh ne deluje, vsak enostaven dogovor o obleki otroka recimo, se
takoj sprevrže v pranje možganov…dober način komunikacije so recimo SMSi – odgovarjaš pač samo
na tiste, ki se omejujejo na temo, čim “zaidejo” v očitke ali manipuliranje….jih ignoriraš.
Oh, boš že vedela. Saj si carica!!!
Ja, hvala vsem za podporo. sedaj ko imava pravnomočno odločbo o razvezi v rokah, je spet ves meden in naj naj boljši oče in mož na svetu, z nevemkakšnimi plani za prihodnjost, in seveda z njegovo nahudičevo premišljeno taktiko. Zadnjič je bila spet ena od takih ” pametnih”, da imejva spet denar skupaj, da nič ne ve koliko zaslužim, da on je na minimalcu-laže, jaz pa sem res ….kr nekaj. NIČ NE BO iz tega. Če zaslužim na mesec samo minimalca, tud za to ne bo zvedel ;)Ne dam se!! Vem da ne bo ta njegova osladnost dolgo trajala, še vedno iščem stanovanje in odhod, to je cilj 🙂
Izgubljena pred ciljem, ko berem tvoje poste je tako kot bi govorila o mojem partnerju. Kadarkoli sem se oddaljila od njega, ker je naredil kakšno krutost..se je prijokal nazaj, obljubljal vse, bil najboljši možek na svetu, jaz pa zanj ženska št. 1, strast med nama brez primere..žal samo kakšen teden, največ mesec dva, potem pa zopet njegove neprestane odsotnosti, bežanje od doma, obtoževanja kakšna sem, vedno je našel kakšno mojo besedo, ki ga je takoooo prizadela, da doživlja napade tesnobe od tega, vedno je bil nekdo odgovoren za njegove depresije, ali jaz ali moji otroci, iskal je malenkosti, dlako v jajcu, da me obtoži kako sem grozna ženska in vedno je bil ta razlog da mora oditi od mene. Nazadnje sem že po prstih hodila v vsem sem mu skušala ugoditi ali se prilagoditi, on pa je vedno nekaj našel! Ko sem prišla k sebi od njegovega odhajanja, pa se je seveda spet v “normalnem stanju” vrnil, sladek, obljubljal, planiral rajsko prihodnost….in spet začaran krog..in vzela sem ga nazaj..že kakih 10x! Ko sem se za silo umirila ali občutila vsaj malo varnosti v odnosu spet bum, vedno kakšna drama z jasnega, potem kaos, kaos, kaos..in spet odhajanje..vedno sem bila kriva jaz da nisem prijazna in razumevajoča, ker jaz bi ga mogla vedno razumeti! In vedno je potem odšel, se odselil za teden, dva….Potem me je vedno nekako dobil nazaj! Najhujše pa je to, ko je mene obtoževal za stvari, za katere je bil on kriv ali mi naprtil točno tiste lastnosti, ki jih ima ON! Odkar sem z njim je moje življenje polno solz, trpljenja, vmes pa kakšen mesec normalno… ne vem kaj naj naredil, vseskozi sem upala, da bo boljše, hodil tudi k psihologu…Ne vem sprašujem se ali ima tudi on MOM ali narcistično OM. Če bi to vedela bi mi bilo mogoče lažje oditi.
Aja še to, z odhodom ali odtegnitvijo čustvene bližine me kaznoval me je za malenkosti, včasih sem imela občutek da čustveno ni prisoten, kot da je zunaj odnosa in ocenjuje mene!
Mogoče kdo ve kako lahko osebo diagnosticiramo?
V takih primerih jaz menim, da ni on potreben diagnosticiranja (je pač moten in to je to) , ampak TI.
Ne mislim v grdem smislu, želim samo, da se končno vprašaš :
“Kaj je z mano narobe, da pustim, da se tako dela z mano?”
Ker – glej, meni bi samo enkrat naredil takole “štalo”, kot ti opisuješ, pa bi bilo konec za vekov veke
amen. Ok, ker sem zelo dobrega srca, bi mu mogoče dala še eno (samo eno) šanso. Če bi pa
še tisto skuril, ga ne poznam več. Naj se izživlja nad tistim, ki se mu pusti – kar si na žalost TI.
Zakaj TOČNO se imaš za tako slabo, zakaj se tako malo ceniš, da lahko verjameš, da si “zaslužiš”
tako ravnanje? Kaj si zagrešila hudega? Si koga ubila?
Zakaj točno ga jemlješ nazaj, ko točno in zelo dobro veš, da nikoli ne bo bolje?
Jaz mislim, da je on moten, ti pa odvisna – to je moja diagnoza, takole čez ekran.
Pustiš mu, da se izživlja zato, da potem dočakaš tiste trenutke, ko pride nazaj ves skesan, joka in prosi.
Živiš za te trenutke in življenje, kot bi ga lahko živela, se počasi odmika.
Je vredno?
Če se tega ne bi sama spraševala, ne bi prišla sem. Zdaj je na vrsti samo še spoznanje, da ni potrebno
spreminjati njega (z njim se sploh ni treba ukvarjati pravzaprav) , ampak SEBE::
Postani oseba, ki je nihče ne bo mogel poniževati in izigravati….naj ti to postane izziv in ne več on.
Ja res super napisano. In res se začneš spraševati kaj vraga ti je, da vse to dopuščaš. Ampak mislim, da ko se ti takšna vprašanja začnejo motat po glavi, da si že na dobri poti da začneš drugačno življenje. Vidim pri sebi. Me pa samo ena stvar mori, zato prosim za mnenje. Jaz pri sebi imam občutek, da otroci ne bodo hoteli z mano, pravijo da so tu navajeni, da drugje nebi mogli živeti….jaz pa samo tuhtam, da me tudi to ne sme ustavit, in da jim moram pokazati, da je tudi drugje lepo-še lepše, brez nervoze, brez prepirov, brez kričanja, brez nenehnega kontroliranja in psihiranja…. Kaj menite imam prav?