Polsedice bulimije
Pozdravljeni že dalj časa opažam,da tudi če zelo pazim na prehrano in jemmalo da mi kile ne grejo dol…še več tudiko bruham še vedno kile ne grejo nikamor…zanima me če je možno da je narobe kaj s hormonom ščitnice,ki kot sem slišala lahko povzroča debelost…to da jem malo in kile ostajajo gor me še bolj pahne v žalost in prenajdanje ker ni in ni uspeha…trudim se a mi nikakor ne rata…niti shujšati niti prenehati z začaranim krogom…kaj naj storim???
Pozdravljena,
ti vidiš rešitev v tem, da bi shujšala, zato bruhaš in ješ malo, ker upaš, da ti bodo šle kile dol. Koliko pravzaprav tehtaš in kakšna je tvoja višina? Verjamem, da je zate to kot edina možna rešitev, ker želiš spremeniti svoj videz in nisi verjetno zadovoljna s svojim telesom. Tudi, če imaš preveč kg ti način s katerim jih skušaš zmanjšati lahko res škodi na zdravstvenem področju. Koliko časa že traja to pri tebi – bruhanje, prenajedanje kot praviš?
Verjetno te to početje obremenjuje vendar sama ne najdeš izhoda iz tega. Praviš, da ne znaš iz tega začaranega kroga. Si že poskušala poiskati kakšno pomoč od koga drugega v svojem kraju oz. bližnji okolici, ki bi ti lahko pomagal? Težko se iz tega pride popolnoma samostojno brez pomoči druge osebe. Potrebna je podpora, razumevanje drugih, pogovor o tem, iskanje možnih boljših rešitev za bolj kvaliteno žćivljenje – si tega želiš? Ljudje, ki se s tem ukvarjajo ti lahko pomagajo, da bi bolje razumela sebe, to kar se ti dogaja.
Ti vidiš edino rešitev v tem, da shujšaš – kaj misliš, da bi s tem pridobila, kaj je tisto kar te žene v to, da bi rada bila suha – še bolj suha?
Včasih nam takšno razmišljanje onemogoči, da bi počekli stvari, ki si jih želimo danes in jih odlagamo na takrat, ko bomo bolj suhi, lepši, srečnejši…Vredna si že danes, da narediš to kar želiš zase, ne rabiš čakati na to, da boš bolj suha. Kaj je tisto kar si želiš, potrebuješ zase?
Če si želiš s tem končati si poišči pomoč. Lahko pokličeš nas ti bomo povedali druge telefonske številke in organizacije kamor se lahko obrneš, lahko se dogovorimo mi (nas naslov je [email protected] in telefon 01/25 11 602) ali poiščemo kaj bi ustrezalo tebi. Razmisli -kaj hočeš ti?
Lep pozdrav,
Tatjana
Stara sm 23 let, visoka 167cm tehtampa 60kg…Problem je v tem da delamkot hostesa in na raznih prireditvah in je kar nekajljudi začelo govoriti da sem se zredila, pa da ima moj šef debele hostese kar je leteloname…vsisomizaečli to govort…in postajalo je vse teže…ker sem nenehno na očehljudi pritisk v meni da morm shujšati in še večji občuteknevrednosti ker mi to ne ratuje…jaz bisirada sama pomagala oz. newem kako najsploh začnem…nisem zoliko v tem da bi ne želela ozdravitit a čutim da nisem dovolj močna da bi šrenehala…ko0 enkat cel danne jem me zvečer popade lakota in ko pojem nekajme zagrabi in sem jezna ker pačne bi smela nič pojesti potem pojem vse…paše mipočutim se dobro…ne znam več vedeti koliko lahko pojem, koliko velike obroke pazim pazim in se mi zdi da čez danjempremalo in zato zvečer napadi, ko vsispijo ko sem sama…če bi mi kdo znal povedati kajnaj jem in mi dajal količine take da ne bi zvčer čutila lakota bi bilo lažje…vem da jem tudi zaradi stiske in pritiskov ampak verjamm da bi se znala zamotii…tako pa izgubljam upanje…ne wemkajnaj zjutraj jem kaj naj vmes alisploh kajkdaj kosilo kdaj najkasneje, kaj če sm zvečer lačna…preobremenjena s hrano…to se vleče že od 17 leta vendar vmes sem “ozdravlea”za nekaj časa pa spet vmes začnem in tako to traja…rešitev, ne vem mi vi prosim znate pomagati??’
Živjo,
naj te pomirim, da je tvoja telesna teža v običajnem razponu glede na tvojo višino. Ne vem kakšne so danes predstave glede tega kako mora hostesa izgledati, vendar tvoja telesna teža ni previsoka glede na višino.
Razumem pa te, da ni prijetno, ko ti vsi govorijo, da si se zredil, da izgledaš drugače – kar naenkrat te več ne vidijo kot osebe, ki ima poleg videza tudi druge kvalitete temveč te primerjajo zgolj še po videzu. In to zna boleti bolj kot si upamo priznati.
Ne prehranjuješ se pravilno zato tvoja telesna teža narašča kot praviš sama. Zjutraj in čez dan ne ješ nič, ker se bolje počutiš, ko skušaš stradati, da bi izboljšala svoj videz, popoldne te pograbi lakota, ki je nevzdržljiva in začneš jesti in ker si prestradana poješ več kot bi, če bi jedla redne obroke hrane in začaran krog je tu.
Ali s hrano premaguješ tudi druge neprijetne občutke in čustva – npr. žalost, jezo, razočaranje, tesnobo,…? Vprašaj se kaj pridobiš s hrano.
Praviš, da bi rada, da bi ti nekdo pomagal narediti prehranjevalni načrt kako in kaj jesti. Poskušaj vprašati osebnega zdravnika kaj ti predlaga – kakšno hrano, oz. jedilnik, če želiš konkretno imeti navedeno kaj za zajtrk ipd.
Pomembno pa je, da ješ pet obrokov na dan, zajtrk, kosilo in večerjo ter dve malici. Da svojemu teleu zagotoviš vse osnovne sestavine, ki jih za svoje delovanje potrebuje – beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine, minerale. Npr., da za zjtrk ješ nekaj namazanega na kruhu (med, marmelado, vikikremo, pašteto,…) + kakšen čaj, ali pa namesto tega jajca, čokolino, griz, hrenovke, kar imaš pač rada. Za malico kakšen jogurt, sadje, nekaj, da ti prežene lakoto do kosila, za kosilo npr. krompir, segedin golaž, ali joto, fižolovo juho – kot dodatek kakšne palačinke, zopet malico in za večerjo kar ti pač paše. Lahko bi ti pisala jedilnike vendar ni problem v tem, da ti ne bi vedela kakšno hrano imaš rada. Problem je v tem ker si je ne dovoliš jesti, saj si prepričana, da se ravno zaradi tega rediš. Rediš se zato, ker nimaš rednih obrokov. Ko boš lahko začela jesti redne obroke, se ti bo metabolizem posotopoma umiril in povrnil se ti bo občutek lakote in sitosti – ponavadi imajo dekleta s tem težave, da je ta občutek porušen- kako je pri tebi?Tudi kg bodo ob pravilnem prehranjevanju postopoma prišli na tvojo ustaljeno telesno težo. Mogoče boš imela občutek, da se rediš, vendar tudi, če ti bodo na začetku šle kg gor (pa ne dosti mogoče malo) bodo, ko se bo pojavil ritem prehranjevanja se ustalile in šle nazaj dol.
Zanima me, če poješ kaj sladkega – kakšna je hrana, ki si jo dovoliš zaužiti? Ali imaš kaj prepovedane hrane-ki si je ne dovoliš, vendar jo ob napadih lakote poješ? Čeprav se ti zdi, da se tvoje telo ne bo nikoli umirilo naj te pomirim, da če boš primerno poskrbela zanj se bo. Kaj to pomeni? Ne samo hujšanje, temveč, da pogledaš vase kaj je tisto kar te razžira – kaj je tisto zaradi česar se je vse začelo? Če ti ni pretežko, da to pogledaš sama. Najbolje je, da si pošičeš pomoč in skupaj s svetovalcem za motnje hranjenja ali terapevtom pogledaš kako bi lahko, na kakšen način začela delati na sebi.
Zavedaj se, da ni hitrih rešitev. Ti bi verjetno rada v mesecu dni shujšala vsaj 5 kg, če ne več, da bi dosegla to kar drugi pričakujejo od tebe. Vendar s tem ne boš rešila ničesar. Težave bodo ostale ali se vrnile. Pogledati moraš kaj je razlog, da do tega prihaja – delati na tem, da se to spremeni, vendar počasi. Potreben bo čas. Sebe postavi na prvo mesto. Verjamem, da je to težko narediti, vendar poskušaj. V tem je bistvo, da poskušaš, če je potrebno tudi večkrat.
Praviš, da ne veš, če bi prenehala – kaj je razlog, da te zadržuje, s kakšnimi strahovi se spopadaš? Česa se bojiš – kaj naj bi se zgodilo potem, ko ne bi več imela motenj?
Pišeš, da je tako že od 17 leta – si kdaj poiskala pomoč? Si kdaj raziskovala sebe, kaj je tisto kar te vleče v to?
Če boš želela informacije kam se obrniti po pomoč smo tu zate.
Srečno,
Tatjana
Živjo,
naj te pomirim, da je tvoja telesna teža v običajnem razponu glede na tvojo višino. Ne vem kakšne so danes predstave glede tega kako mora hostesa izgledati, vendar tvoja telesna teža ni previsoka glede na višino.
Razumem pa te, da ni prijetno, ko ti vsi govorijo, da si se zredil, da izgledaš drugače – kar naenkrat te več ne vidijo kot osebe, ki ima poleg videza tudi druge kvalitete temveč te primerjajo zgolj še po videzu. In to zna boleti bolj kot si upamo priznati.
Ne prehranjuješ se pravilno zato tvoja telesna teža narašča kot praviš sama. Zjutraj in čez dan ne ješ nič, ker se bolje počutiš, ko skušaš stradati, da bi izboljšala svoj videz, popoldne te pograbi lakota, ki je nevzdržljiva in začneš jesti in ker si prestradana poješ več kot bi, če bi jedla redne obroke hrane in začaran krog je tu.
Ali s hrano premaguješ tudi druge neprijetne občutke in čustva – npr. žalost, jezo, razočaranje, tesnobo,…?
JA POČUTIM SE BOLJE…NEKAKŠNO OLAJŠANJE ČEPRAV VEM VEM VEM, DA BOM KMALU ŽALOSTNA KER BOM MOGLA NA WC, KER SEM SPET POPUSTILA KER SPET NISEM BILA DOVOLJ MOČNA…BOLJ KOT BOLEZEN SAMA ME OBREMENJUJE MISEL DA NISEM SAMDOSTI MOČNA DA BI NEHALA…NEODLOČNA SEMNA DOSTIH PODROČJIH IN NITI TUKAJ MI NE RATA…TO OBČUTIM KOT PORAZ A SI NEKAKO PREPRIČAMDA JE ŠE UPANJE…
Vprašaj se kaj pridobiš s hrano.
S HRANO SE V BISTVU KAZNUJEM VSAJ TAK OBČUTEK IMAM DA NISEM DOVOLJ DOBRA PRI MENI JE BRUHANJE KAZEN KER NISEM DOVOLJ DOBRA DA BI ME NEKDO IMEL RAD, DA BI BILA SPOSOBNA BITI NEODVISNA, ČUSTVENO OD LJUDI. TEGA SE NAMREČ NAJBOLJ BOJIM KO SE NEKOGA NAVEŽEM POTEM RATAM OBSEDENAIN BOLI…
Praviš, da bi rada, da bi ti nekdo pomagal narediti prehranjevalni načrt kako in kaj jesti. Poskušaj vprašati osebnega zdravnika kaj ti predlaga – kakšno hrano, oz. jedilnik, če želiš konkretno imeti navedeno kaj za zajtrk ipd.
Pomembno pa je, da ješ pet obrokov na dan, zajtrk, kosilo in večerjo ter dve malici. Da svojemu teleu zagotoviš vse osnovne sestavine, ki jih za svoje delovanje potrebuje – beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine, minerale. Npr., da za zjtrk ješ nekaj namazanega na kruhu (med, marmelado, vikikremo, pašteto,…) + kakšen čaj, ali pa namesto tega jajca, čokolino, griz, hrenovke, kar imaš pač rada. Za malico kakšen jogurt, sadje, nekaj, da ti prežene lakoto do kosila, za kosilo npr. krompir, segedin golaž, ali joto, fižolovo juho – kot dodatek kakšne palačinke, zopet malico in za večerjo kar ti pač paše. Lahko bi ti pisala jedilnike vendar ni problem v tem, da ti ne bi vedela kakšno hrano imaš rada. Problem je v tem ker si je ne dovoliš jesti, saj si prepričana, da se ravno zaradi tega rediš. Rediš se zato, ker nimaš rednih obrokov. Ko boš lahko začela jesti redne obroke, se ti bo metabolizem posotopoma umiril in povrnil se ti bo občutek lakote in sitosti – ponavadi imajo dekleta s tem težave, da je ta občutek porušen- kako je pri tebi?
NIMAM OČUTKA KAJLAHKO JEM KAJNE SMEM KOLIKO LAHKO JEM IN POTEM POJEM NEKAJ MISLIM DA JE PREVEČ IN SEM JEZNS IN POJEM ŠE VEČ…RADA BI SI SAMA POMAGALA PA NE VEM KAKO NE UPAM JESTI 5OBROKOV DA NE BO ŠE SLABŠE…KER SE MI ZDI DA NIMAM TAKO DOBRE PREBAVE IN BI SE REDILA…ALI JE MOŽNO DA SEM SI UNIČILA TELO ZARADI BOLEZNI, IN DA SE REDIM TUDI ČE NE JEM VELIKO…NE VEM KAJ NAJ NAREIDM…V TEM TRNUTKU NISEM SPOSOBNA IT V NEKO SKUPINO SEM ŽE HODILA NA POGOVORE K PIHOLOGU PA NI BILO UČINKA…VEM DA JE VSE V MOJI GLAVI SAMO NEKAKO NE ZNAM PRITI DO PRAVIH REŠITEV…
Tudi kg bodo ob pravilnem prehranjevanju postopoma prišli na tvojo ustaljeno telesno težo. Mogoče boš imela občutek, da se rediš, vendar tudi, če ti bodo na začetku šle kg gor (pa ne dosti mogoče malo) bodo, ko se bo pojavil ritem prehranjevanja se ustalile in šle nazaj dol.
Zanima me, če poješ kaj sladkega – kakšna je hrana, ki si jo dovoliš zaužiti?
kKO SE TRUDIM JESTI ZRDAVO JEMOREŠČKE IN TEMNO ČOKOLADO KO SE PREGREŠIM PA PREPOVEDANO.
Ali imaš kaj prepovedane hrane-ki si je ne dovoliš, vendar jo ob napadih lakote poješ? Čeprav se ti zdi, da se tvoje telo ne bo nikoli umirilo naj te pomirim, da če boš primerno poskrbela zanj se bo. Kaj to pomeni? Ne samo hujšanje, temveč, da pogledaš vase kaj je tisto kar te razžira – kaj je tisto zaradi česar se je vse začelo?
SEJ VERJETNO VEM KAJ ME RAZZŽIRA SAMO KAKO ZAMENJATI HRANO Z NEČIM DRUGIM…KAKO PREUSMERITI MISLI…KAKO SE NE KAZNOVATI KER NISEM DOVOLJ MOČNA…
Če ti ni pretežko, da to pogledaš sama. Najbolje je, da si pošičeš pomoč in skupaj s svetovalcem za motnje hranjenja ali terapevtom pogledaš kako bi lahko, na kakšen način začela delati na sebi.
Zavedaj se, da ni hitrih rešitev. Ti bi verjetno rada v mesecu dni shujšala vsaj 5 kg, če ne več, da bi dosegla to kar drugi pričakujejo od tebe. Vendar s tem ne boš rešila ničesar. Težave bodo ostale ali se vrnile. Pogledati moraš kaj je razlog, da do tega prihaja – delati na tem, da se to spremeni, vendar počasi. Potreben bo čas. Sebe postavi na prvo mesto. Verjamem, da je to težko narediti, vendar poskušaj. V tem je bistvo, da poskušaš, če je potrebno tudi večkrat.
Praviš, da ne veš, če bi prenehala – kaj je razlog, da te zadržuje, s kakšnimi strahovi se spopadaš? Česa se bojiš – kaj naj bi se zgodilo potem, ko ne bi več imela motenj?
JAZ SI ŽELIM OZDRAVETI, ŽELIM BITI NORMALNA Z NORMALNO TEŽO DA ME LJUDJE NE VIDIJO NITI KOT SUHO NITI KOT ZREDILA SE JE AMPAK NORMALNO…MOGOČE SEM SAMA NASE JEZNA IN SINE ZNAM OPROSITI IN JE TO MOJA KAZEN…
NEWEM KAJ NAJ?
Pišeš, da je tako že od 17 leta – si kdaj poiskala pomoč? Si kdaj raziskovala sebe, kaj je tisto
Pozdravljena,
naj ti povem, da je vsak človek vreden, da ga imamo radi, tudi ti si vredna, da te imajo ljudje radi in vsak si to zasluži. Vsak človek potrebuje druge ljudi okoli sebe, ne prepričuj se, da ves čas zmoreš biti sama, ker smo ljudje ustvarjeni tako, da okoli sebe potrebujemo druge ljudi in težko živimo v izoliranosti. Mogoče potrebuješ bližino bolj kot drugi ljudje, da bolj čutiš to, da potrebuješ nekoga ob sebi -ali samo tako čutiš, da si nekaj vredna, da nekaj veljaš?
Najtežje je ceniti sam sebe, imeti sebe rad, vendar je to prvo kar se moramo naučiti, drugače imamo težave tudi v odnosu z drugimi ljudmi. Iz prebranega sem razbrala, da se ne ceniš, da čutiš, da nisi vredna ljubezni drugih – se motim? Vsak človek je vreden, vsak. Tudi ti.
Kar se tiče tvojih negativnih misli, kadar jih ne moreš ustaviti, poskušaj s knjigo od Luise Hay -moč pozitivnega mišljenja. Marsikomu je pomagala izboljšati mnenje o sebi in spremeniti tok negativnih misli v bolj pozitivne. Tudi to je eden od načinov kako poskrbeti zase.
Verjamem, da te je strah rednih obrokov, da ne zaupaš, da se ne bi redila, če bi se pravilno prehranjevala. Z rednimi obroki boš pripomogla telesu, da se bo stabiliziralo. Potem se bo tudi tvoja teža ustalila. Je pa običajno, da tega ne zmoreš naenkrat. Potrebno je trdo delo na tem in pomoč drugih, podpora drugih ljudi, ki ti bodo stali ob strani.
Vendar stalno razmišljanje o hrani izhaja ravno iz tega, ko si ne dovoliš jesti tistega kar bi potrebovala, kar si želiš in potem ves čas razmišljaš o tem. Poleg tega se kaznuješ z mislimi, ko se po tvojem pregrešiš in greš potem bruhat, da si slaba, da ti ni uspelo. To je motnja, ki ti jemlje ves prosti čas, ukvarjaš se s tem ves čas. Sama vidiš, da sama tega ne moreš obvladati. Ne obupaj, če ti eden psiholog ni mogel pomagati, so še drugi – različnim ljudem ustrezajo različni ljudje. Nekomu pomaga nekaj, drugemu spet kaj drugega. Dobro je, da vztrajaš in iščeš rešitve, ki bi ti pomagale in še delaj to. Lahko pa si dovoliš, da ti pri tem še kdo pomaga. Če ne želiš iti na skupino, so tudi individualna svetovanja, kjer delaš samostojno s svetovalcem, ni drugih, samo vidva in skupaj iščeta kako bi lahko izboljšala svoje življenje.
Poišči si pomoč, vredna si tega, da ti ljudje pomagajo. Lahko se obrneš na nas in ti bomo pomagali najti primerno pomoč v tvojem kraju ali okolici. Vsaj poskusi. Naredi to zase. Naša številka je 01/25 11 602 ali pa nam piši na [email protected] in dogovorili se bomo za srečanje. Če bi želela več informacij o tem kakšne oblike pomoči so na voljo nam piši, pokliči in posredovali ti bomo informacije.
Ne obupaj, lahko se rešiš iz tega.
Srečno,
Tatjana