Pravkar sem končala študij kemije in z diplomo v roki šla veselo iskat službo, nakar me je kruta realnost hitro spravila na kolena. Takole so se približno glasila vprašanja na razgovorih:-A imate stalnega partnerja?
-Nameravate imeti v kratkem družino?
– Ste poročeni
– Koliko časa ste že v razmerju s partnerjem
-Ste samski?
-Imate urejene družinske razmere?…..
Diplomirala sem z 8, sem pridna in rada delam, vendar ne , ker sem ženska, je možno, da bom imela otroke in potem porodniško in bolniške za otroke itd. V treh primerih sem kasneje izvedela je zaposlitev, ki je bila ponujena meni dodeljena moškemu. Kakšna enakopravnost neki, zvisela sem kot knof od gat!!! Ali naj podpišem ogodbo, da se ne mislim niti poročit, niti imeti otrok ali partnerja??Ali je mogoče, da bom tako dobila službo? Razočarana sem ampak tako pač je!

Nives

Draga Nives!
Nikar se ne poročite! S tem dejanjem dobite prvega otroka, nedonošenčka, ki nikoli ne odraste. Iz takih otrok nastanejo šefi, ki vam ne dajo službe, so vam stalno za petami, hočejo biti siti, čisti, imeti reden seks, v družino pa ne vložijo niti 30 % svojega dragocenega časa. Žensko imajo le za spolni objekt oz. ženska jim predstavlja le enega od simbolov uspešnosti v družbi, poleg avtomobila, stanovanja, dobre službe….
Na žalost nas materinski nagon žene v nesrečo. Lepo je imeti otroka -to pa zahteva svoj davek.
Kaj ni žalostno- delodajalci- ki imajo hčerke – drugim mladim ženskam postavljajo pogoje. Upam da se bo uresničil pregovor,
kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade !

Živjo, Alenka!
Kar nekajkrat sem morala prebrati vaše pismo, ker nisem mogla verjeti, da prav vidim.
Moje razmišljanje je pa tako:
prepričana sem, da smo v prvi vrsti ženske tiste, ki vzgojimo take in drugačne sinove. Zanimivo, ne, da prav ženske, ki v boju za enakopravnost (?), svojega sinčka vzgajajo v razvajenega, morda macističnega človeka.
Pa lep pozdrav.

Živjo Nives,
tudi meni se je zgodilo nekaj podobnega; hoteli so mi dati za podpisat dogovor, da vsaj 5 let ne bi imela otrok…sicer sledi odpoved…Imela sem srečo, da sem tisti trenutek imela službo in te druge nisem sprejela. Jasno sem povedala, da na tak dogovor ne pristanem… in so mi čez par dni poslali pismo, v katerem me obveščajo, da me žal ne sprejmejo v službo, ker so zbrali že drugo… zvito….!
Srečno.

Draga Nives!
Zdravo! Naj pojasnim svoje mišljenje kar se tiče vzgoje. Naj se matere še kako trudimo pri vzgoji svojih sinčkov se najkasneje v obdobju pubertete obnašajo tako kot vsi ostali fantje in moški v širši družbi. Doma se zgledujejo po očetih, saj se istovetijo z njimi.Še naše babice so prepričane, da obstajajo moška in ženska dela, njihovi sinovi torej še niso dozoreli za sodelovanje na vseh področjih. Tisti ki so, pa izpadejo copate saj se jim v družbi posmehujejo celo nekatere ženske, kaj šele moški prijatelji.
Mislim da se ženske zaradi pomanjkanja časa ne borijo dovolj za deljeno delo, ker nimajo več energije po vsem službenem in gospodinjskem opravljenem delu…Jaz se ne borim za emancipacijo, borim se za svoje živce…
Kaj mi preostane drugega pri treh otrocih, ki jih imam nadvse rada ? Mož me ne tepe, je dober, dela cele dneve ,saj je privatnik. Ima pa slabo lastnost- vzgojo prepušča meni, ob prostih dnevih je tudi on en velik otrok. A kaj naj storim?
Tudi jaz sem 2/3 dneva v službi, pa moram poskrbeti še za dom-
fizično in psihično sem izmučena. Razvoj nas je peljal na to pot- sami smo si jo izbrali. Potrpela bom, o moških pa imam svoje mišljenje- tak je bil moj oče, stari oče, mož in tak bo tudi moj sin, ker smo ženske preobremenjene. Če pustim službo, bom odvisna od moža, naj torej zamenjam moža? Ne- ne bom, tako kot ne moja soseda, prijateljica in vse ženske z mojo miselnostjo. Naše usode se še dve tri generacije ne bodo spremenile. Smo res krive, če nas skrbi za svojo finančno neodvisnost in usodo svojih otrok ? Naše želje pač izživijo tiste ženske , ki so samske, se pozno poročijo in imajo kvečjemu enega otroka- to pa ni njihov mož !
Moški dobro vejo koliko bremena je na naših ramenih, kolikokrat so otroci bolni, kako smo včasih zoprne zaradi utrujenosti.
Seveda imajo z nami probleme- zato nam ne dajo služb.
Oni niso sposobni pometati pred svojim pragom. Imam 4 sodelavce v srednjih letih ,ki so še samski ! Vseh nas je 15.
So arogantni, ambiciozni, žaljivi celo do svojih starejših kolegov !! Vzgojila jih je mama družba ! Nisem nasprotnica moških- želim si le -naj se vendar enkrat ustavijo in odprejo oči !
Pozdrav vsem !

Draga Nives!

To proti čemur se morajo ženske danes boriti, so razni družbeni predsodki, ne pa nekakšna “moška fronta”, ki naj bi “kontrolirala položaj”, o čemer rade polemizirajo nekatere feministke…”Ženski šefi” niso nič bolj usmiljeni ali razumevajoči do teh reči..kot moški.Ko se bo malo spremenila splošna družbena klima in se bodo enakomerneje razporedile naloge v družini, bo morda drugače..in bodo ženske v boju za zaposlitev enakopravnejše.

LP

Vidim, da imaš slabe izkušnje, pa to še ne pomeni da lahko kar posplošuješ in vsem odsvetuješ poroko. Moji bodoči mož (skupaj sva 8 let) naredi po hiši prav toliko kot jaz (kuha, pospravlja, pomiva,…), včasih tudi več, ker me rad malo pocrklja. Enako tudi moj oče. Moj dedek ni bil tak in je vse prepustil babici (ki ni bila zaposlena) pa zato moj oče in stric ne delita del na ženske in moške (kljub dedkovemu zgledu). Tudi pri fantu doma oče večinoma kuha, mama pa npr. večinoma lika. Sta si pač razdelila delo tako, kot jima ustreza.

Ni torej vedno in povsod tako kot pri tebi. Probaj se pogovoriti z možem, naj ti tudi on pamaga.

Nives: Ja res se to na žalost dogaja. Naslednjič ko se ti to zgodi lahko firmo, ki zahteva podpis, da ne boš imela otrok, prijaviš (na neki center za varovanje pravic žensk). Ne vem sicer če bo pomagalo ampak če bi se za to odločile vse ki so v taki situaciji bi se stvar mogoče spremenila.

Razmnozevanje je osnovno gonilo vsega, kar pocnemo. Zenske dvigujete merila, moski tekmujemo za to, da bi bili izbrani. V tej tekmi je denar pomemben indirektno. Denar pomeni vecjo moznost socializacije, vec prostega casa, vecjo moznost zadovoljevanja potreb in zadovoljnost. Zenske imajo te lastnosti rade, medtem ko prezirajo nezadovoljnost, asocialnost, itd.

No in ko enkrat zenska pride v to tekmovalno okolje, je obicajno sokirana, saj se njej ni bilo nikoli treba posebej truditi biti izbrana (jajcece proti milijon semencec).

Zavrnitve zaradi osebnostnih lastnosti ali zelja, ki so za moskega nekaj povsem normalnega, se zenskam zdijo nekaj krivicnega.

In zakljucek? Svet bi bil lepsi, ce bi bil seks cenejsi.

Tommy

Ali ti je kdo rekel da moraš podpisat pogodbo ki bo urejala tvoje družinske stvari v
njihovo prid .In če tudi so ti jaz bi jo na tvojem mestu podpisal .
Kasneje pa razmišljaj z svojo glavo ,ker nihče ti nima pravice odreči družinskega življenja in tudi službe ne .

Prvo službo sem iskala 86 leta. In povsod so me vprašali če sem poročena, imam kaj otrok,imam rešeno stanovanjsko vprašanje, kdaj mislim imeti otroke. Torej se v vseh teh letih ni nič spremenilo. Potem sem se poročila in si privoščila otroka. In ne boste verjeli. Med porodniškim dopustom sem dobila odpoved. Zanimivo kaj? Potem sem bila na zavodu in iskala novo službo. Povsod isto vprašanje…a tako majhnega otroka imate? Majhni otroci so vendar vedno bolani. No, in nazadnje sem doživela celo to, da mi je to dejala ženska. Torej niso samo moški tisti zmaji, ženske znajo biti še večji. No, vseeno sem dobila službo.

Nives!

Saj ne morem verjeti! Obstaja inšpekcija za delo, Zveza za enakopravnost žensk, Urad varuha človekovih pravic in kup institucij, kjer se dela da dela kup uradnikov in uradnic, kateri so tudi sami matere in očetje.
Tudi če početje prijaviš, je to dobro za tvojo dušo, nič pa ne koristi tvojemu žepu in še vedno si brez službe! Če res sprašujejo tako bedasta vprašanja, bi morali vsaj vedeti, da tudi moški koristijo možnost porodniškega dopusta (a nihče ne vpraša..)

Predlagam malce simpatične strupenosti pri odgovorih: recimo:
1. Ste poročena? Kakor kdaj.
2. Imate kaj otrok? Trenutno ne, intenzivno delam na tem.
3. Imate rešeno stanovanje? Ne, pa vseeno hvala če že ponudite…
4. Kdaj nameravate imeti otroke? Takoj ko mi vi date službo…..

In ko spraševalec konča, imate vi pripravljena enaka vprašanja:
Kdaj ste se poročili, imeli otroke, rešili stanovanjski problem, se zaposlili, ter ugotovite da veljajo dvojna merila, dvojna morala in še kaj. Gnusno!

Ne dajte se, pogum! Ali

Take stvari se v našem podjetju ne dogajajo!

Tako osebna vprašanja na razgovoru za službo so neetična, samo podpisovanje bianco odpovedi pa nezakonito. Sicer so prednosti žensk, ki so brez otrok očitne, vendar se mi zdi, da mora biti vprašanje materinstva toliko nad trenutnimi interesi firme, da o tem sploh ne smemo debatirati. Torej jaz nikoli nič ne vprašam na to temo, oziroma damam razložim, da podjetje ne bo imelo nič proti, če bodo postale mamice, želimo samo to, da nam čimprej povedo, da se lahko pravočasno pripravimo na odsotnost.

Pozdraljena Nives!

Tudi sama sem se pred približno leto dni na razgovoru za prakso (da ne bo pomote ni šlo za službo šlo je za prakso) znašla v podobni situaciji. Vendar mene so tisti gospodje (za katere danes mislim, da so največji butalci v vsej Ljubljani) spraševali predvsem o mojem socialne položaju in prepričana sem, da če bi šlo za službo bi me vprašali tudi to kdaj in koliko otrok želim imeti.
Dejstvo je, da na razgovorih za službe si upajo vprašati marsikaj in te celo prislijo, da jim odgovoriš.

Danes se zavedam, da če jim o sebi ne bi povedala kakšen socialni položaj imam
bi verjetno dobila pri njih ne samo prakso temveč tudi službo.
Ko bom naslednjič šla na razgovor za službo se bom nekatere stvari enostavno
zlagala in to priporočam tudi drugim.
Ker nihče me ne bo izključeval iz družbe zaradi socialnega položaja.

Upam, da ti bo uspelo poiskati službo.

Irena V.