Zadnje leto se pri nas “na veliko dogaja”. Od eksperimintiranj z travo in ostalimi drogami, se sedaj že polnoletnik, vedno bolj zateka k benzodiazepinom. Poskušali smo s pogovori, psihologom, pa bolj ostro, z omejitvami….NIČ. Kratkomalo, njemu je pač to fajn, pravi, da ni odvisen, jaz pa sklepam, da je že kar v tem…vmes so sicer tedni, ko zagotovo ni bilo ničesar, še aprila, potem spet junija, zdaj pa, ko so počitnice, iz dneva v dan.
Ali res pomaga samo, da ga vržemo na cesto?
uvedli smo pravilo, doma ne sme bit drog, nikjer. Jih ni. testirat se po novem več ne dovoli…že ve zakaj ne.
Nočni izhodi, noče povedat s kom in kje…pa zvemo. Trava, tablete, vsemogoče,…
Ne dajamo denarja, sicer poskušamo postaviti omejitve…ampak kaj, ko se ne drži…ga res lahko samo vržemo ven?
Res že obupana in utrujena od vsega

Aja, pa ne mislit. Do 17leta se je držal vseh dogovorov, ni bil problematičen. Ne rečem, da ni ničesar poskusil, ampak vsekakor nismo opazili. V glavnem se je zadrževal doma…

Zdravo,

Bojim se, da bo treba bolj na ostro.
Pri nas je pomagalo, da smo sina postavili pred vrata (18 let in 3 mesece)
Ja, bilo je težko.
Težko je bilo tudi ko je prišel lačen, prosit večerje. Ni je dobil.
Vedno znova smo mu povedali, da ga imamo radi, zato mu ne moremo pomagati pri ničemur drugem kot samo na poti na zdravljenje.
5 mesecev kasneje je na zdravljenju. Danes mineva 3. dan.

Brez jasne meje (ki jo je res težko postaviti in še težje ohranjati) ne bi prišli do sem. Z možem sva se oba obrnila po pomoč in hodiva vsak k svojemu psihoterapevtu.

Ja, drugače smo normalna družina. Ni nasilja, alkohola, …

Svetujem vam, da se obrnete na kakšnega res preverjenega strokovnjaka. Sami boste težko vlekli prave poteze.

Srečno