Zaradi koristi otrok, morajo biti vse podrobnosti definirane in zapisane, kot ti je napisala Mezincica. Ce se uspeta dogovoriti, OK, to zapisita in preprican sem, da bo sodisce akceptiralo, ce bo dogovor sprejemljiv. Ni pa nikakrsen dogovor to, da bos ti pol dajal, mati pa pol. Obvezi se, da bos vsak mesec placal poloznico za vrtec in morda se kaj.

Sam ce mene vprasas, je to tipicno mosko prcanje, ker kaj je pa razlika, ce ta znesek nakazes bivsi in ona potem placa vse stroske za vajine otroke? Ce si tolk superdady in kolikor razumem imas visoko placo, potem nakazi recimo 300€ na otroka in to je to. Za otroka bo poskrbljeno, mama bo vesela in kaj ces vec kot to.

Otroku bos najvec dal, ce nehas komplicirat, ker zivljenje je zlo enostavno. Se pa ne bos izognil temu, da bo sel konkretno tvoj denar za luksus bivse. Sam se rad pohvalim, da si s prezivnino placam mosko jadranje ;))

Pravi deci, evo en tekst izpod hitrih prstov in misli…

NAjprej hvala za kompliment za popestritev. V bistvu sem prišel prečekirat ali je res le v moji neposredni bližini takšno razmišljanje modernih žensk, pa vidim, da je nation wide.

Vidim tudi, da imaš konkretno težavo v smislu tega, da si se s partnerjem, očetom vajinih otrok, razšla ali ločila, whatever. In si zgubila ves rešpekt do moških, ki nam/jim je v prvem poskusu spodletelo. Razlog niti ni pomemben, ker ne bova na tej temi prišla skupaj 😉 Tebi se zdi razveza s partnerjem “poškodba”, torej sem bil v lajfu že cca 7x poškodovan, al kaj? Otroci gor ali dol v tem primeru, tudi ločitve poročenih brez otrok v dosti % potekajo na sodišču. Kje je zdej tu point? KEr ti pač tako misliš, in ker si to ti, je to sveta resnica. Ali kaj? 😉 Greva bit konstruktivna v debati… povej mi kaj TI misliš – brez množine in projekcij.

Samohvalisav klovn…hmm. Kaj je zdej to? Izrazim nekaj kritike na račun vseh, in ko kritiziriam nisem eden tistih klasičnih stereotipnih, ki drži fige v žepu in drugim pridiga, sam pa počne enako. Ok? In ko hkrati povem nekaj iskrenih o sebi v dodatek, me imaš za samohvalisavega klovna. Oziroma, sori, zdej ti nže polagam besede v usta – skrila si se za množino opazovalcev, ki take ne marajo. Daj, come on. Btw, s tvojim sodelavcem nimam nič skupnega glede na zgodbo, prepričeval te tudi ne bom, ker mi boš spet vrgla pod nos, da se sam hvalim. Kaj predlagaš, torej? 😉

Jaz sem se že ločil, papirji in sodišče gor ali dol, ali bom uspel na legalen in moralno nepsoren ter etično korekten način umirit mater najinih otrok, pa je v roku trajanja lahko res neomejeno. Vsaj na slovenskih sodiščiš, ene zgodbe pa so res tragične. Upam, da moja to ni 🙂

Sem te vzel iz konteksta, ampak vseeno, dovolj za mojo poanto – je, skoraj čisto prav imaš. Ni moško prcanje, ampak moški ego… V zameno za vse, kar sem prejel v zadnjih mescih od te ženske, še nisem v Zen master fazi nekoga, ki vsepovprek odpušča. Ne, otrokoma vse neposredno, brez posrednika. In pika.

Vrtec že plačujem, od prve položnice dalje. In vse po potrebi, tudi.

NE štekam pa, zakaj meniš, da kompliciram? Lajf je res zlo enostaven, se strinjam. Nič od tega vsega nisem želel, pa sem vseeno “fasal” polno granato sranja. In se še vseeno smejim, v povprečju kar veliko. Drugače ne skrbi, otrokoma dajem lepe spomine, kar je moj cilj – da se me bosta spomnila v pozitivnem.

Mojster,

moški ego taprav dec kaže na bojišču, ne pa pred ženo in otroci. Taprav dec se bori na poslovnem in športnem igrišču s sebi enakovrednimi nasprotniki po vnaprej določenih pravilih. Na poslovnem z inovativnostjo, pametjo, sposobnostjo…, na športnem pa z močjo, hitrostjo, treningi…Skuša nabiti nasprotnika, kar mu dodatno nabija ego in gre potem srečen in zadovoljen domov.

Taprav dec nima nobenih zamer do bivše, poskrbi finančno za otroke in tudi za bivšo, ker ve, da je to njegova dolžnost. In tak potem tudi nima nobenih problemov pri stikih, saj je bivši kristalno jasno, kaj in kako.

To, kar pa ti delaš, je pa prcanje in nagajanje.

Končujem s to debato!

Prjatu’, upam da nisi pred ženskami v tem filingu ko enostransko poskusas zakljucit z debato. Ni najbolj na mestu… na mojo repliko pa ne rabis odgovarjat niti jo komentirat.

Imas pravico mislit kar zelis. Jaz ne rabim borbe, da bi si pumpal ego – ne v poslu ne v sportu. In ne – moja dolžnost ne obsega skrbi za bivso niti ne obsega analize, ali je komu jasno kaj in kako. Moja dolznost in fokus sta otroka, kako bom izpeljal financno skrb zanju, pa ni stvar ega ampak morale – je vprasanje ‘prav & fajn’.

Se 1x – vse je korektno kar se tice mene in kristalno jasno tudi. Ce mislis, da sem jaz tisti, ki sem tezava v moji zgodbi in to zaradi ega – se motis. Prepriceval te ne bom, ker ni poante. Z mojim denarjem pa bom upravljal sam, za otroka ga je na voljo dovolj…

Pogoltnil sem marsikatero zausnico, prav kontra klicu ega – bitke znam izbirat, nasprotnika pa prav tako precenit glede enakovrednosti – in tale skrbniski fight je cisto mimo. Nacin in vsebina sta poraz za humanost, zamera zaradi vsebine bo s casom verjetno izzvenela tako kot moj filing gnusa in sprevzenosti do tega, kar je bilo udejanjeno. In ob tem vsem, kar predstavljam in sem v svetu normalnih ljudi, bo ena meja ostala trdno zacementirana v prihodnje – denar namenjen otrokoma bom upravljal zanju jaz, osebno. Četudi ti in tebi podobni menite, da to ni tisto kar bi naredil pravi dec

ah jah…se mi ne da več komentirat…po tolkih letih pogovorov z ločenimi moškimi mi je čist jasno v katero kategorijo spadaš.

no sicer je pa A1A kristalno jasno povedal kaj je to pravi dec. In kot sem že rekla – ogromno takih poznam (predvsem s poslovnega igrišča) – in vsi so že dolgo srečno poročeni.

Imam občutek, da se ti zdi denar še zadnje orožje nadzora, ki ti ostaja v tej bitki.

Če ne boš dobil skrbništva, niti skupnega skrbništva, je obvezni del sporazuma glede otrok tudi preživnina, ki bo določena na podlagi stroškov za otroka. In ko bo določena in sodno potrjena, jo boš hočeš nočeš moral plačevati ali pa boš imel na grbi izvršbo in administrativno prepoved na plačo. Da bodo ja vsi v službi vedeli, da ne plačuješ preživnine. Skratka, na to nimaš popolnoma nobenega vpliva in ni stvar tvoje odločitve in presoje. Pika.
Enako bo, če boš dobil skrbništvo in bo bivša tebi morala nakazovati preživnino. Če ji jo boš vračal, jo boš samo spravljal v stisko, ker so to uradne zadeve, izvršilni naslov in možnost za težke komplikacije. Ko imaš enkrat črno piko pri banki zaradi izvršbe, se ti to lahko maščuje še leta in leta.

Ne vem no, a ti tudi v službi šefu rečeš, ni treba vnaprej določiti plače, se bova vsak mesec posebej pogovarjala, koliko sem naredil.

Bodi raje oče pri stvareh, ki res nekaj štejejo pri otrocih. Mešetarjenje z denarjem prek TRR to sigurno ni.

No, pa še danes en objem zate!

P.S. Samo namig za SuperDada – brez tolike količine angleških fraz si tudi lahko “IN”. :-),torej dejanja štejejo.

[/quote]

No, pa še danes en objem zate!

enostavno nam ves čas nabijajo tale pravljična pričakovanja, ki jih potem dojemamo kot realnost.

bojišče ima tudi poražence, ki gredo domov in doma nabijejo ženo in otroke, da vsaj malo potolažijo svoj ego. zmagovalcev je zelo malo, kot je malo moških, ki zaslužijo toliko, da sami celo familijo komot preživljajo. velja to za cel svet, da ne bo kdo kakšnim musličev ven vlekel.

Točno to, denar jim je (zadnje) orožje nadzora!

Kot da katera od nas hoče upravljati z denarjem bivših. Briga me naj upravlja s svojimi cekini. Če mu je laže loviti naokoli položnice od otrok in jih plačevati, pa naj jih. Če zna povedati, kako bo plačal kurjavo, elektriko vodo, najemnino in ostale položnice, ki prihajajo na moj naslov. Samo da je plačano. Če mu je ljubše z mulčki po štacunah letat in kupovat čevlje, obleko in vse ostalo. Prav kar naj. Končno, če mu je bilo že v času ko smo bili še skupaj to skrajno odveč.

Da se določi preživnina in se plačuje skrbniku se mi zdi pač stvar logistike. Ampak brezjajčniki še preživnine, ki je določena nočejo plačevati. Raje delajo na črno da jim ne bi kdo kaj vzel.
Me pa zanima, kako boste manipulatorji ravnali, ko bo otrok polnoleten, v internatu, na študiju v tujini. Mu boste enostavno dali denar ali pa boste še naprej upravljali s svojim denarjem.
Bruh. Žal je to vse vaše besedičenje najpogosteje samo izgovor in manipulacija z okolico.
Kdor hoče dati, da brezpogojno. Še posebej svojim otrokom.

Hehe, mi je v malo veselje, ko vas vidim ženske, kaj vas dejansko moti in “boli”…

Bi šel po vrsti, čeprav se mi dejansko ne da razpravljat v tej smeri, ker se že dolgo ve – da se ljubezen konča pri denarju.

V tem trenutku ni nobenega dogovora, pa kljub temu vsak mesec poravnavam stroške vrtca, kljub temu hodim s tamalima po trgovinah ter ju oskrbim z vsem trenutno potrebnim, vključno z izleti in počitnicami. Ponavljam, kljub odstonosti sodnih paprijev, je vse urejeno BP!

S kakšnim vzvodom se mi torej očita komplikacija, ko rečem, da je za vse otroške potrebe v smislu denarja, poskrbljeno ? JE morda težava, da mora biti denar uradno prenakazan k bivši partnerki, ki btw, ni edini skrbnik, in da potem sama plačuje vse to, kar trenutno plačujem sam ? Kam smo prišli, forma je torej pomembnejša od vsebine… in ko izrazim svoje razmišljanje v smeri, da je glede koristi otrok vseeno kako to poteka in da bi želel sam upravljat s tem delom skrbništva tudi v prihodnje, sem označen za negativca.

@pravi deci: tudi meni je jasno kam spadaš, pa tako nerad predalčkam. Prav vseeno mi je, kaj je tvoj pojem pravega dec’a , vsak zase ve najboljše. Moj nasvet zate – ne posplošuj na osnovi vzorca, ki niti približno ni reprezentativen, si imela pač smolo z moškimi. Zdi se mi, da pravega dec’a še nisi imela možnosti spoznat od blizu. Če se motim, se vnaprej opravičujem. Namige pa poišči raje zase 😉

@ščepec realnosti: upam, da nisi imela za partnerja nekoga, ki te je pretepal in fizično zlorabljal. V kolikor je tvoj zapis le projekcija tvoje žalostne zgodbe, te štekam. V kolikor pa je tvoj zapis namigovanje na to, da sem morda jaz nekdo takšen – se bom vzdržal komentarja. Si pod nivojem za diskusijo.

@mezinčica: vse jasno, kar si zapisala. Motiš se v dvojem – to ni bitka in meni ne gre za nadzor. Preberi moje razmišljanje še enkrat – ker spremembe v koristi otrok ne more biti v smislu tega, ali pride denar iz leve ali iz desne strani – ne vidim razloga, da bi nasprotna stran upravljala s plačevanjem denarnih obveznosti. Če pa gre za formo in legislativo – potem te lahko štekam in res je tudi kar praviš o plačevanju sodno določene preživnine – denar bom moral nakazovati, če bo tako določeno. V tem primeru pač ne bom sam plačeval vsega prej naštetega, kar plačujem zdaj, in bo to prevzela bivša partnerka. Oziroma vice versa, v kolikor bom skrbništvo dobil sam.

Je kje razlika v kontekstu KORISTI OTROK, kdo od staršev plača kaj in s čigavim denarjem? Ali te le moti del, da imam s svojo lastnino (denarjem) pravico razpolagat samostojno in svobodno, četudi gre za denar namenjen otrokom? S svojim načinom ne kontriram dejstvu, da otroci stanejo in da je to odgovornost, pač pa kontriram dejstvu, da z mojim upravlja nekdo drug.

In potem si še drzneš reči, naj bom raje oče otrokom tam, kjer to nekaj šteje. A finančna skrb zanju ne šteje, ali kako? A zdej pa ne skrbim “prav” in “dovolj” zanju, ker se mi upira dejstvo, da mi zakonodaja ponovno vsiljuje modus operandi kako je “prav” glede finančne skrbi za otroka? Žal mi je, da sem sploh načel to temo in da sem sploh karkoli iskreno zapisal, kar mislim.

@včeraj: spet ena besna v debati 😉 ženska , za stroške lajfa zase si zasluži sama, ne računaj na bivšega, da bo skrbel zate, si polnoletna predvidevam.

Če imaš z bivšim težavo, ker ne plačuje uradne preživnine in hkrati ne poskrbi za potrebe otrok, imaš pač smolo, ker si naletela na neodgovornega očeta.

Kdor hoče dati, da brezpogojno. Tudi svojim otrokom.

sploh ni letelo nate, ampak na ženske, ki že vedno fantazirajo o princu na belem konju, bi bo pokazal najmanj 2000 jurja plače in seveda mu ob ločitvi ne bo problem vsaj jurja preživnine nakazat, saj se ja bojuje na bojiščih v enakovrednih pogojih in ves srečen pride domov, kjer ga čaka ljubeča in ponosna žena, ki se je ravnokar podepilirala zanj…..

Ne vem no, polnoletna sem in ja zaslužim denar za sebe in moje tri otroke popolnoma sama. In to za slovenske razmere nadpovprečen standard. Nihče mi nič ne daje. Ne oče otrok, ne država – nimam OD, štipendij, cenejšega vrtca, dodatka za veliko družino. OK?
Ja imam smolo z očetom svojih otrok, ker že več kot pet let od njega nismo dobili niti centa. Ampak veš njegova retorika in njegovi argumenti zakaj ne daje denarja za otroke je popolnoma enaka tvoji:
– babi ne bom dajal denarja
– s svojim denarjem bom sam upravljal
– otrokom bom dal ko bodo polnoletni, da ne bo baba dobila denarja (ja pizda otroci zdaj rabijo, kaj če res ne bi imeli????, kaj če ne bi sama zaslužila)
– zakaj bi dajal denar saj je ostala v stanovanju (seveda sem in njegovi trije otroci, pri tem da je on dobil drugo manjše, za katerega imam vse dokumente, da zanj ni dal niti centa sam.

In vse to si lahko gospod oče – brezjajčnik privošči, ker mu sistem dopušča.
In ti, če bi bil tako nobel in fajn kot pišeš, ne bi imel takega načina pisanja in bi zelo dobro razumel o čem pišemo me z druge strani. Še posebej, ker nima nobena od nas nič proti očetom, ki vedo kaj je njihova odgovornost do otrok. Ne maramo pa gobezdačev, slabičev, brezjajčnikov, manipulatorjev

Bo šlo?

“In potem si še drzneš reči, naj bom raje oče otrokom tam, kjer to nekaj šteje. A finančna skrb zanju ne šteje, ali kako? A zdej pa ne skrbim “prav” in “dovolj” zanju, ker se mi upira dejstvo, da mi zakonodaja ponovno vsiljuje modus operandi kako je “prav” glede finančne skrbi za otroka? Žal mi je, da sem sploh načel to temo in da sem sploh karkoli iskreno zapisal, kar mislim.”

Naj ti ne bo žal, saj samo debatiramo.
Čeprav sem še vedno mnenja, da bi rad prek denarja ohranjal kontrolo nad bivšo in jo vsak mesec sproti silil, da te posebej pokliče, ti predstavi stroške, sešteje, deli in tako dalje, samo da bi imela dodatno delo s tem, hkrati priznavam, da sem se nerodno izrazila glede denarja. Seveda je finančna skrb pomembna, vendar ta del skrbi za otroka lahko opraviš tako, da enostavno nakazuješ primeren mesečni znesek in bivši ženi zaupaš, da ga bo porabila za otroke (itak ga bo, razen če ji ne boš nakazoval najmanj 500 evrov na glavo). Raje se zapenjaj in kompliciraj pri stikih, ker bo to otrokom bolj pomembno kot to, da boš do centa točno vedel mesečne stroške.
Sicer pa, če si v času zakona ti imel na čez finance in si ti plačeval položnice ter kupoval vse, kar ste potrebovali, dokaj dobro veš, kakšni so stroški. In lahko tudi brez bilance, ki bi ti jo vsak mesec izdelala bivša, nakažeš primeren znesek.

Hehe, mi je v malo veselje, ko vas vidim ženske, kaj vas dejansko moti in “boli”…

Bi šel po vrsti, čeprav se mi dejansko ne da razpravljat v tej smeri, ker se že dolgo ve – da se ljubezen konča pri denarju.

V tem trenutku ni nobenega dogovora, pa kljub temu vsak mesec poravnavam stroške vrtca, kljub temu hodim s tamalima po trgovinah ter ju oskrbim z vsem trenutno potrebnim, vključno z izleti in počitnicami. Ponavljam, kljub odstonosti sodnih paprijev, je vse urejeno BP!

S kakšnim vzvodom se mi torej očita komplikacija, ko rečem, da je za vse otroške potrebe v smislu denarja, poskrbljeno ? JE morda težava, da mora biti denar uradno prenakazan k bivši partnerki, ki btw, ni edini skrbnik, in da potem sama plačuje vse to, kar trenutno plačujem sam ? Kam smo prišli, forma je torej pomembnejša od vsebine… in ko izrazim svoje razmišljanje v smeri, da je glede koristi otrok vseeno kako to poteka in da bi želel sam upravljat s tem delom skrbništva tudi v prihodnje, sem označen za negativca.

@pravi deci: tudi meni je jasno kam spadaš, pa tako nerad predalčkam. Prav vseeno mi je, kaj je tvoj pojem pravega dec’a , vsak zase ve najboljše. Moj nasvet zate – ne posplošuj na osnovi vzorca, ki niti približno ni reprezentativen, si imela pač smolo z moškimi. Zdi se mi, da pravega dec’a še nisi imela možnosti spoznat od blizu. Če se motim, se vnaprej opravičujem. Namige pa poišči raje zase 😉

@ščepec realnosti: upam, da nisi imela za partnerja nekoga, ki te je pretepal in fizično zlorabljal. V kolikor je tvoj zapis le projekcija tvoje žalostne zgodbe, te štekam. V kolikor pa je tvoj zapis namigovanje na to, da sem morda jaz nekdo takšen – se bom vzdržal komentarja. Si pod nivojem za diskusijo.

@mezinčica: vse jasno, kar si zapisala. Motiš se v dvojem – to ni bitka in meni ne gre za nadzor. Preberi moje razmišljanje še enkrat – ker spremembe v koristi otrok ne more biti v smislu tega, ali pride denar iz leve ali iz desne strani – ne vidim razloga, da bi nasprotna stran upravljala s plačevanjem denarnih obveznosti. Če pa gre za formo in legislativo – potem te lahko štekam in res je tudi kar praviš o plačevanju sodno določene preživnine – denar bom moral nakazovati, če bo tako določeno. V tem primeru pač ne bom sam plačeval vsega prej naštetega, kar plačujem zdaj, in bo to prevzela bivša partnerka. Oziroma vice versa, v kolikor bom skrbništvo dobil sam.

Je kje razlika v kontekstu KORISTI OTROK, kdo od staršev plača kaj in s čigavim denarjem? Ali te le moti del, da imam s svojo lastnino (denarjem) pravico razpolagat samostojno in svobodno, četudi gre za denar namenjen otrokom? S svojim načinom ne kontriram dejstvu, da otroci stanejo in da je to odgovornost, pač pa kontriram dejstvu, da z mojim upravlja nekdo drug.

In potem si še drzneš reči, naj bom raje oče otrokom tam, kjer to nekaj šteje. A finančna skrb zanju ne šteje, ali kako? A zdej pa ne skrbim “prav” in “dovolj” zanju, ker se mi upira dejstvo, da mi zakonodaja ponovno vsiljuje modus operandi kako je “prav” glede finančne skrbi za otroka? Žal mi je, da sem sploh načel to temo in da sem sploh karkoli iskreno zapisal, kar mislim.

@včeraj: spet ena besna v debati 😉 ženska , za stroške lajfa zase si zasluži sama, ne računaj na bivšega, da bo skrbel zate, si polnoletna predvidevam.

Če imaš z bivšim težavo, ker ne plačuje uradne preživnine in hkrati ne poskrbi za potrebe otrok, imaš pač smolo, ker si naletela na neodgovornega očeta.

Kdor hoče dati, da brezpogojno. Tudi svojim otrokom.

@Mezinčica – ja, to je to. Iskreno povedano, nisem imel le jaz financ čez – imela sva jih oba, in tako je še vedno. Stroške poznam in pri meni ne gre za težavo, da bi igral “francoza” glede tega. Težava ni niti v tem, kar ti verjemeš/meniš – nadzor nad bivšo – če kdo, potem jaz delam vse možno, da dobim tisti svoj košček miru pod soncem. In če bo le možno, bom nadziral ta del skupnih financ glede otrok še naprej. V kolikor pa bo sodno določeno drugače, bom k temu pristopil na drug način, kljub temu, da bom še vedno istega mnenja. Otroci ne rabijo posrednika, da bi jaz poskrbel zanje glede financ.

Sploh pa, je mar to nadzor, če nekdanji/a partner/ka zloži skupaj računico za vsak mesec sproti? Meni se zdi kej takšnega predvsem in zgolj korektno – če seveda na drugi strani ni fig v žepu, in drugi starš hkrati ne računa tudi na lastne finančne benefite. Meni je recimo v tožbi za skrbništvo predstavljen izračun, da jo otroka staneta cca 450€ / otroka, skupaj 900€ / mesec In potem grem brat detajle, in vidim, da je predlog izračunan tako, da vključuje nprr. tudi njene stroške kredita za stanovanje (ki je btw, skupno in sem ga brez nadomestila prepustil v uporabo otrokoma in posledično njej, sam pa imam z najemom druge nepremičnine konkretne stroške). Na koncu študije predloga ugotovim, da je računica predstavljena tako, da se “naključno” ujema z deležem mojega razpoložljivega in uradno prikazanega dohodka…. In me še bolj prime želja, da s svojim denarjem v imenu otrok – upravljam popolnoma sam. Njenega nočem za svojo korist, svojega pač nasprotno ne dam – kaj je tu tako težko dojemljivega?

Kar se stikov tiče – tu bijem edino pravo bitko. Prav dol mi visi, kaj bo sodnica razsodila glede skrbništva in preživnine – jaz zase vem, da sem 100% skrbnik v odnosu do otrok in tega mi/nam noben papir ne bo predrugačil. In zase vem, da svoj delež stroškov glede otrok, pokrivam že od njunega prvega dne in da bo tako tudi ostalo – ali bom to počel neposredno jaz ali pač bivša partnerka v mojem imenu – razlike ni prav nobene v kontekstu dobrobiti otrok. Moj cilj v tej vsiljeni vojni, je dobiti čim več stikov – kaj bo ob tem napisano na papirju glede skrbništva in preživnine, sem pojasnil že zgoraj.

@včeraj : citiram : “...In ti, če bi bil tako nobel in fajn kot pišeš, ne bi imel takega načina pisanja in bi zelo dobro razumel o čem pišemo me z druge strani. Še posebej, ker nima nobena od nas nič proti očetom, ki vedo kaj je njihova odgovornost do otrok. Ne maramo pa gobezdačev, slabičev, brezjajčnikov, manipulatorjev .” -> kaj je zdej to? ker nisem dovolj nobel in fajn, ne bi napisal kar sem napisal, ker bi drugače (beri: prav) razumel, kar pišete ve z druge strani. Sori, ne razumem kar pišeš/te – jaz nisem tisti neodgovorni oče, ki zanemarja finančno skrb do otrok. In nobene druge skrbi zanje, prav tako ne zanemarjam. Le osebno jo izvajam, samostojno in neposredno.

Te pa vseeno štekam, in še enkrat – čutim te, da si prizadeta, ker si izkusila svojo zgodbo. Nimam pa nobene podobnosti s tvojim nekdanjim – z izjemo tega – da si želim otrokoma sam še naprej nuditi finančno skrb – kot sem jo do sedaj – brezpogojno in pravočasno, v več kot zadostni meri. Ker smatram, da sem dovolj odgovoren za kaj takšnega in ker smatram, da denar namenjen otrokoma ne rabi posrednika. Ker praviš, da nimaš/te nič proti očetom, ki vedo kaj je njihova odgovornost, sem prepričan, da sem ti do sedaj zaupal dovolj, da lahko racionalno in objektivno presodiš v katero kategorijo očetov spadam.

@ščepec realnosti: hehe, ok. Štekam. Ta najstniška fantazija in mit o princu na belem konju, je velik problem v realnosti. Marsikaj bi se dogajalo drugače tudi v odnosih, če bi znali vsi, moški in ženske, spustit glavo iz oblakov nazaj na Zemljo. Sem razglabljal o tem delčku celote v nekem drugem forumu, bi pa s tabo zelo rad še kakšno rekel na to temo – dejstvo je, da smo se kot družba predrugačili in dejstvo je, da je temeljni odnos ženska-moški v razmerju prerasel okvire tradicionalnega….

@Pravi deci : a ti je zdej bolj “kul” – niti ene angleške besede ni v tekstu 😉 ?

Vzamimo enga od mojih otrok, ki živi pri meni, v zadnjem mesecu:
– 2x rojstni dan pri sošolcu, darilo 2×10 evrov
– 1x kino 8 evrov
– preglednica angleških glagolov 13 evrov
– baterije za PSP 6 evrov
– mince za tehnični svinčnik 1,5 evra
– serbvis kolesa 20 evrov
– …….

Poleg tega sem kupila računalnik, ki ga uporabljamo vsi
Kupujem sestavine za hrano ki jo jemo vsi
Prašek in čistila za pranje in čiščenje od nas vseh.
……

In kako torej ti poskrbiš za zgoraj našteto in plačaš?

Ali se ti teh stroškov ne zavedaš in kar nekaj manipuliraš s tem kako tvojim otrokom nič ne manjka.
Ali težiš bivši z obračuni, če hoče del stroškov za otroka dobiti od tebe. Pa saj ni računovodkinja.
Tretje možnosti ni.
Zato pa je preživnina določena, da se vsakodnevne drobnarije in skupni stroški približno pokrijejo. In če želiš, lahko svojim otrokom še vedno daješ, da niso prikrajšani. Tisti, ki resnično skrbi za otroke ve da 500 evrov na mesec za otroka sploh ni veliko. Samo hvala bogu če človek ima. Žal mnogi danes res nimajo.

Dopuščam edino to, da si od nekdaj ti vse za vse skrbel tudi v vašem bivšemm gospodinjstvu. Ampak ej od takih ženske ne hodimo stran.

Fullcool :-))
Me pa res zanima,a si ti prenehal razmerje ali ona?

Hehe, mi je v malo veselje, ko vas vidim ženske, kaj vas dejansko moti in “boli”…

Bi šel po vrsti, čeprav se mi dejansko ne da razpravljat v tej smeri, ker se že dolgo ve – da se ljubezen konča pri denarju.

V tem trenutku ni nobenega dogovora, pa kljub temu vsak mesec poravnavam stroške vrtca, kljub temu hodim s tamalima po trgovinah ter ju oskrbim z vsem trenutno potrebnim, vključno z izleti in počitnicami. Ponavljam, kljub odstonosti sodnih paprijev, je vse urejeno BP!

S kakšnim vzvodom se mi torej očita komplikacija, ko rečem, da je za vse otroške potrebe v smislu denarja, poskrbljeno ? JE morda težava, da mora biti denar uradno prenakazan k bivši partnerki, ki btw, ni edini skrbnik, in da potem sama plačuje vse to, kar trenutno plačujem sam ? Kam smo prišli, forma je torej pomembnejša od vsebine… in ko izrazim svoje razmišljanje v smeri, da je glede koristi otrok vseeno kako to poteka in da bi želel sam upravljat s tem delom skrbništva tudi v prihodnje, sem označen za negativca.

@pravi deci: tudi meni je jasno kam spadaš, pa tako nerad predalčkam. Prav vseeno mi je, kaj je tvoj pojem pravega dec’a , vsak zase ve najboljše. Moj nasvet zate – ne posplošuj na osnovi vzorca, ki niti približno ni reprezentativen, si imela pač smolo z moškimi. Zdi se mi, da pravega dec’a še nisi imela možnosti spoznat od blizu. Če se motim, se vnaprej opravičujem. Namige pa poišči raje zase 😉

@ščepec realnosti: upam, da nisi imela za partnerja nekoga, ki te je pretepal in fizično zlorabljal. V kolikor je tvoj zapis le projekcija tvoje žalostne zgodbe, te štekam. V kolikor pa je tvoj zapis namigovanje na to, da sem morda jaz nekdo takšen – se bom vzdržal komentarja. Si pod nivojem za diskusijo.

@mezinčica: vse jasno, kar si zapisala. Motiš se v dvojem – to ni bitka in meni ne gre za nadzor. Preberi moje razmišljanje še enkrat – ker spremembe v koristi otrok ne more biti v smislu tega, ali pride denar iz leve ali iz desne strani – ne vidim razloga, da bi nasprotna stran upravljala s plačevanjem denarnih obveznosti. Če pa gre za formo in legislativo – potem te lahko štekam in res je tudi kar praviš o plačevanju sodno določene preživnine – denar bom moral nakazovati, če bo tako določeno. V tem primeru pač ne bom sam plačeval vsega prej naštetega, kar plačujem zdaj, in bo to prevzela bivša partnerka. Oziroma vice versa, v kolikor bom skrbništvo dobil sam.

Je kje razlika v kontekstu KORISTI OTROK, kdo od staršev plača kaj in s čigavim denarjem? Ali te le moti del, da imam s svojo lastnino (denarjem) pravico razpolagat samostojno in svobodno, četudi gre za denar namenjen otrokom? S svojim načinom ne kontriram dejstvu, da otroci stanejo in da je to odgovornost, pač pa kontriram dejstvu, da z mojim upravlja nekdo drug.

In potem si še drzneš reči, naj bom raje oče otrokom tam, kjer to nekaj šteje. A finančna skrb zanju ne šteje, ali kako? A zdej pa ne skrbim “prav” in “dovolj” zanju, ker se mi upira dejstvo, da mi zakonodaja ponovno vsiljuje modus operandi kako je “prav” glede finančne skrbi za otroka? Žal mi je, da sem sploh načel to temo in da sem sploh karkoli iskreno zapisal, kar mislim.

@včeraj: spet ena besna v debati 😉 ženska , za stroške lajfa zase si zasluži sama, ne računaj na bivšega, da bo skrbel zate, si polnoletna predvidevam.

Če imaš z bivšim težavo, ker ne plačuje uradne preživnine in hkrati ne poskrbi za potrebe otrok, imaš pač smolo, ker si naletela na neodgovornega očeta.

Kdor hoče dati, da brezpogojno. Tudi svojim otrokom.

Pa gremo spet v tipkanje…

@včeraj : glej, pokrijem stroške vrtca -cca 200€, oblek in prehrane ko sta z mano/pri meni, imam najemnino za flat kjer živimo ko sta z mano, itd… izleti, počitnice – vse skupaj v povprečju cca 600-700€ / mesec ( naj ne pozabim na finančno skrb za psa, ki je prej bil družinski, zdaj je na meni da zanj poskrbim – mesečni strošek cca 100€). Če oba investirava približno enako v otroke in eksistenco, potem ne vidim momenta, ko je kdo od naju dolžen drugemu poračunat razliko. To je fer igra . Ali pač ne?

Torej, ne prva možnost, ne druga možnost, ampak tretja, ki zate bojda ne obstaja. Jaz vem, kakšne stroška ima sama z eksistenco, in prav tako ona ve zame, s kakšnimi stroški se soočam. In dejstvo je, da oba veva, da sva prbl na enakem glede inputa. Nihče ne rabi bit drugemu računovodja, le korekten do sebe in pravil fer igre.

Sicer sem že zapisal, pa ti bom še enkrat ponovil, če si morebit spregledala : finančni del skrbi za familijo, je bil porazdeljen pravično med naju oba, medtem ko sem sem za gospodinjstvo res v večini povprečnih dni poskrbel popolnoma sam, od rihtanja otrok za vrtec, psa, skrbi za flat, pobiral otroke v vrtcu, jih animiral medtem ko je gospa (neuspešno) preganjala kariero, sprehajal, se igral, hranil, itd – in od takšne ženske sem po določenem času, želel le proč. Ker nisem imel od razmerja ničesar, le teženje in večno nezadovoljstvo glede vsega, vključno s ubadanjem z njeno nizko samopodobo in depro. Ok?

@pravi dec : a se mal norčuješ, čist en mau 😉 ? te zanima, a ne, kdo je prenehal razmerje ? Jaz sem se spakiral in odšel na svoje. Ampak, da zgodba ne bo enostavna – ker sem odhod napovedal cca pol leta preden sem ga uresničil, se je vmes spečala z nekom tretjim, tako da v tem času preden sem se spakiral, me je – tehnično gledano – nekdanja partnerka že “nogirala”. Kdo je zdej dejansko prekinil razmerje prvi? Ne vem, meni nepomembno, zase vem le to , da nisem več zmogel izgubljat energije za nekaj, kar ne funkcionira. Can you dig it?