Ah, Mick….se je brezveze bockat takole. Ni v mojem interesu.

Še vedno prosim če mi lahko kdo razloži kako se lahko ena ženska na lastno pest in preko sodniških odločb odloči, da otroke dve leti drži od očeta proč. Je to možno? Pa da je oče v redu in bi dokaj odgovorno skrbel za potomce.

LP

Žal se da, ker če si oče vzame toliko časa, da jo zasleduje, potem ga ovadi zaradi zalezovanja. To posebno gre takrat ko otroci še niso v šoli, ker ga pač ne vozi v vrtec – ga oče ne more videti. Stati pred stanovanjem tudi ne sme…v glavnem, če so podle igre in če ima ona skrbništvo, ali če še ni določeno, se žal da. Da ne bo pomote, tudi moški lahko naredijo isto.

Žal se da, ker če si oče vzame toliko časa, da jo zasleduje, potem ga ovadi zaradi zalezovanja. To posebno gre takrat ko otroci še niso v šoli, ker ga pač ne vozi v vrtec – ga oče ne more videti. Stati pred stanovanjem tudi ne sme…v glavnem, če so podle igre in če ima ona skrbništvo, ali če še ni določeno, se žal da. Da ne bo pomote, tudi moški lahko naredijo isto.[/quote]

kolikor vem, sodišče v kratkem roku izda začasne odredbe. kar pa se zasledovanja tiče pa res ni način haloooo

Žal se da, ker če si oče vzame toliko časa, da jo zasleduje, potem ga ovadi zaradi zalezovanja. To posebno gre takrat ko otroci še niso v šoli, ker ga pač ne vozi v vrtec – ga oče ne more videti. Stati pred stanovanjem tudi ne sme…v glavnem, če so podle igre in če ima ona skrbništvo, ali če še ni določeno, se žal da. Da ne bo pomote, tudi moški lahko naredijo isto.[/quote]

kolikor vem, sodišče v kratkem roku izda začasne odredbe. kar pa se zasledovanja tiče pa res ni način haloooo[/quote]

Ponavadi res, je bil pa že primer, da je gospod čakal, lepo prosim 2 meseca!!!!

Žal se da, ker če si oče vzame toliko časa, da jo zasleduje, potem ga ovadi zaradi zalezovanja. To posebno gre takrat ko otroci še niso v šoli, ker ga pač ne vozi v vrtec – ga oče ne more videti. Stati pred stanovanjem tudi ne sme…v glavnem, če so podle igre in če ima ona skrbništvo, ali če še ni določeno, se žal da. Da ne bo pomote, tudi moški lahko naredijo isto.[/quote]

Kaj je podla igra: da oče zalezuje mamo ali da ga le-ta prijavi?

Žal se da, ker če si oče vzame toliko časa, da jo zasleduje, potem ga ovadi zaradi zalezovanja. To posebno gre takrat ko otroci še niso v šoli, ker ga pač ne vozi v vrtec – ga oče ne more videti. Stati pred stanovanjem tudi ne sme…v glavnem, če so podle igre in če ima ona skrbništvo, ali če še ni določeno, se žal da. Da ne bo pomote, tudi moški lahko naredijo isto.[/quote]

Kaj je podla igra: da oče zalezuje mamo ali da ga le-ta prijavi?[/quote]

Podle igre so tu…npr. mati se iz takšnega ali drugačnega razloga odloči, da gre. Oče ni nasilen, ne vara, celo dela z njo kot s kraljico, njej pa je doma, sami dolgčas. Torej gre in ne javi kam je šla, niti zakaj. Ker sta oba starša, on ne more nič. Ko CSD malo pritisne nanjo, gre v Varno hišo, ker se ga kao boji in je bil nasilen. Ter jo je strah za življenje. Ko je vikend, gre malo žurat, otroka da v varstvo. Če bi jo on zasledoval, ne bi bilo vredu, ker bi itaq naredila sceno. Oče poda začasno in čaka. Med tem časom ne vidi otroka. Ona ne sodeluje ne s CSD, ne s sodiščem, z nikomer. Ko zadeva končno pride do sodišča, se naredi najbolj ubogo, ga vmes še ovadi za spolno zlorabo in zaradi vsega skupaj sodišče odredi sodnega izvedenca…in čas beži… To so konkretni primeri, kaj nekatere ženske dejansko delajo… in ja tudi moški uspejo marsikaj narediti. A to so podle igre – ko nekdo podaja prijave brez osnove, s tem pa le zavlačuje, na koncu pa trpi samo otrok.

Kar je tu meni najhuje je, da zaradi teh ljudi, potem “nastradajo” tisti, ki dejansko imajo težave in morejo čez sodne mline in čez ne vem koliko izvedencev, da dokažejo tisto, kar je jasno v sami osnovi.

Kaj je podla igra: da oče zalezuje mamo ali da ga le-ta prijavi?[/quote]

Podle igre so tu…npr. mati se iz takšnega ali drugačnega razloga odloči, da gre. Oče ni nasilen, ne vara, celo dela z njo kot s kraljico, njej pa je doma, sami dolgčas. Torej gre in ne javi kam je šla, niti zakaj. Ker sta oba starša, on ne more nič. Ko CSD malo pritisne nanjo, gre v Varno hišo, ker se ga kao boji in je bil nasilen. Ter jo je strah za življenje. Ko je vikend, gre malo žurat, otroka da v varstvo. Če bi jo on zasledoval, ne bi bilo vredu, ker bi itaq naredila sceno. Oče poda začasno in čaka. Med tem časom ne vidi otroka. Ona ne sodeluje ne s CSD, ne s sodiščem, z nikomer. Ko zadeva končno pride do sodišča, se naredi najbolj ubogo, ga vmes še ovadi za spolno zlorabo in zaradi vsega skupaj sodišče odredi sodnega izvedenca…in čas beži… To so konkretni primeri, kaj nekatere ženske dejansko delajo… in ja tudi moški uspejo marsikaj narediti. A to so podle igre – ko nekdo podaja prijave brez osnove, s tem pa le zavlačuje, na koncu pa trpi samo otrok.

Kar je tu meni najhuje je, da zaradi teh ljudi, potem “nastradajo” tisti, ki dejansko imajo težave in morejo čez sodne mline in čez ne vem koliko izvedencev, da dokažejo tisto, kar je jasno v sami osnovi.[/quote]

To kar si opisala je hipotetična situacija, dejanska zgodba, kjer si slišala obe strani ali le enostransko poročanje?
Mojemu bivšemu še sedaj namreč ni jasno, zakaj sem zvezo prekinila, ker je bil po njegovem idealen mož in oče. “Malo pritisnit” pri njemu pomeni mi zagrozit, “da mi bo zavil vrat”, “me polomil”, ubil,… Saj menda ne misli resno (pove kasneje), le iz jeze tako govori. Wtf? Zame so to grožnje in jih resno jemljem, ker imam z njim že dovolj izkušenj. Nadaljujem? Mimogrede, njegova družba je vedno mislila (in še vedno misli) da je frajer, odličen oče,… ker pač pozna samo njegovo stran. jezik vsekakor zna dobro vrtet in manipulirat tudi. Tisto dvakrat letno ko ima otroke pri sebi pa jih vsem pokaže, da vidijo kak dober oče je. Le zakaj je moja zgodba vedno drugačna od njegove? Tudi tvoja je enostranska in jo težko komentiramo, sploh ker je povedana iz druge roke.

Podle igre so tu…npr. mati se iz takšnega ali drugačnega razloga odloči, da gre. Oče ni nasilen, ne vara, celo dela z njo kot s kraljico, njej pa je doma, sami dolgčas. Torej gre in ne javi kam je šla, niti zakaj. Ker sta oba starša, on ne more nič. Ko CSD malo pritisne nanjo, gre v Varno hišo, ker se ga kao boji in je bil nasilen. Ter jo je strah za življenje. Ko je vikend, gre malo žurat, otroka da v varstvo. Če bi jo on zasledoval, ne bi bilo vredu, ker bi itaq naredila sceno. Oče poda začasno in čaka. Med tem časom ne vidi otroka. Ona ne sodeluje ne s CSD, ne s sodiščem, z nikomer. Ko zadeva končno pride do sodišča, se naredi najbolj ubogo, ga vmes še ovadi za spolno zlorabo in zaradi vsega skupaj sodišče odredi sodnega izvedenca…in čas beži… To so konkretni primeri, kaj nekatere ženske dejansko delajo… in ja tudi moški uspejo marsikaj narediti. A to so podle igre – ko nekdo podaja prijave brez osnove, s tem pa le zavlačuje, na koncu pa trpi samo otrok.

Kar je tu meni najhuje je, da zaradi teh ljudi, potem “nastradajo” tisti, ki dejansko imajo težave in morejo čez sodne mline in čez ne vem koliko izvedencev, da dokažejo tisto, kar je jasno v sami osnovi.[/quote]

To kar si opisala je hipotetična situacija, dejanska zgodba, kjer si slišala obe strani ali le enostransko poročanje?
Mojemu bivšemu še sedaj namreč ni jasno, zakaj sem zvezo prekinila, ker je bil po njegovem idealen mož in oče. “Malo pritisnit” pri njemu pomeni mi zagrozit, “da mi bo zavil vrat”, “me polomil”, ubil,… Saj menda ne misli resno (pove kasneje), le iz jeze tako govori. Wtf? Zame so to grožnje in jih resno jemljem, ker imam z njim že dovolj izkušenj. Nadaljujem? Mimogrede, njegova družba je vedno mislila (in še vedno misli) da je frajer, odličen oče,… ker pač pozna samo njegovo stran. jezik vsekakor zna dobro vrtet in manipulirat tudi. Tisto dvakrat letno ko ima otroke pri sebi pa jih vsem pokaže, da vidijo kak dober oče je. Le zakaj je moja zgodba vedno drugačna od njegove? Tudi tvoja je enostranska in jo težko komentiramo, sploh ker je povedana iz druge roke.[/quote]

Zgodba je resnična. Poznam obe strani, ker oba poznam.

Relevantnejša so mnenja, ko poznamo obe plati. Ne pa, da ocenjujemo samo na besede enega! Dejanja kažejo resnico!

Če oba poznaš še ne pomeni, da veš, kaj se je dogajalo med štirimi stenami. Tudi meni so se čudili, da sem se ločila, ker ni vedeli, kaj se je vse med nama dogajalo. Pa tudi če jim jaz povem in bivši svojo verzijo ob tem ne dobiš realne slike.

Ja, pri meni je bilo enako. Vendar so dejstva in to, kar je delal (ne govoril), povedala resnico.

Ko tole berem, rečem samo: Hvala bogu, da sem se znala dogovarjati z bivšim. Otrokom je bilo veliko prihranjenega.

toliko jeze, sovraštva, nagajanja, zlobe, napadalnosti se čuti v sporočilih od Micka. Ubogi otrok, ki mora živet s to bombo, ki se od jeze en dan lahko razpočil. Vsekakor jo otrok ob njem razločno čuti in kasira nase.

Da v letu ali dveh Mick ni uspel nič narediti, da bi zmanjšal svojo jezo na bivšo. Jezen bo še nadaljnih 50 let. Nobenemu otroku ni prijetno živeti ob človeku, ki ne zna uravnavati svoje jeze.

Da, vajini otroci imajo neverjetno srečo, da sta oba enako mislila ter se uspela pogovoriti in dogovoriti z nekom ENAKO zrelim kot si sama.

Jeza in frustracija Micka izhajata predvsem iz tega, zaradi česar smo nekako jezni in sfrustrirani vsi očetje v postopku razpada družine in dogovora o stikih in skrbništvu z še bolj jeznimi bivšimi partnerkami – in to je dejstvo, da smo v štartu razprave postavljeni v NEENAKOPRAVNI položaj in se nam otroke dobesedno ODVZAME – nisem še slišal in doživel primera, ko bi vsaj do razsodbe, otrok/ci imel/i pravico biti z obema staršema V ENAKI MERI. Vedno se izbere mame kot tiste, ki imajo večjo “pravico” do otrok. Zakaj ? Kje je to navedeno kot privzeto stanje?

Kako naj zmanjša svojo jezo, če je v večini primerov, ko gre za sodne razprave o skrbništvu, že vnaprej obsojen s 96% verjetnosti, da ne bo imel možnosti biti v stikih z lastnimi otroci v tolikšni meri, kot je to PRAVIČNO?

Poglej, meni je nekdanja partnerka po 3.mesecih dokaj normalne izmenjave otrok in komunikacije – od danes na jutri – vložila TOŽBO zaradi nasilništva, mi otroka skrivala 3 tedne pred prvim narokom, da se mi sanjalo ni kje sta (doma niso bili), me 2 dni pred prvo razpravo krivo ovadila za SPOLNO zlorabo lastnih otrok, zamenjala ključavnice na skupni nepremičnini, mi ovira stike kakor se ji s*rdne , dopolnjuje sodni spis na vsakih 14 dni, vsako moje dejanje pa je predstavljeno kot najbolj negativno možno, obtoža me da jo zasledujem, oviram, nadlegujem, in našteval bi lahko še in še …

Moja krivda ? Ker sem se pred dobrim letom in pol odločil, da zapustim vezo, ki je bila bolj agonija kot lajf, in da skratka odidem proč od nje ter otrokoma prihranim neznosne odnose med nama. Kar pa ne pomeni, da sem zapustil otroka – ampak, žal, tega ni sposobna sprocesirat in se s tem pomirit. Btw, nikoli nisem varal, medtem ko je sama že lep čas pred mojim odhodom že uživala v novem odnosu. Otrokoma je novega partnerja predstavila po vsega 3. tednih od tega ko sem se izselil, in me skupaj z sinom postavila na laž, ko sem ji dal za vedet, da to že vem.

Kako se pomiriš z dejstvom, ko veš, da ima tvoje otroke v večji meri ob sebi nekdo, ki goji takšne “vrednote” ? Kje je tukaj pravica, da sodnica začasno odredbo o stikih prilagodi bolani zahtevi, da bi naj otroke videl 2 x na teden po 2 uri pod nadzorom ?? Brez vikendov, počitnic, RD-jev, itd… Bolano? It’s beyond – it’s terminally ill mind.

In kako sem na vse odreagiral? v 12 mesecih mi je ušlo cca 5 x , in sem poslal eno “steno” teksta v obliki maila ali SMS-a … Poleg kontra-tožbe (brez katere bi otroke dejansko videl le po 4h/teden) in angažmana v borbi za ENAKOPRAVNOST pred sodiščem, se borim z ignoranco in nasmehom. Otrokoma nisem niti enkrat samkrat očrnil njune mame, niti bom to kdaj planirano naredil. Dejstvo pa je ,da ne bom ne molčal ne lagal takrat, ko bosta otroka enega lepega dne prišla do mene in me direktno vprašala, od kod ta prezir in gnus, ki mi vejeta iz oči ob stikih z njuno

Matr ste zanimivi…………. kako za boga milega niste teh ljudi pogruntali preden ste šli štepat otroke? Ste bili zavedeni? So manipulirali z vami? Kaj?
In zakaj mora druga stran plačevati preživnino? Se vam ne gnusi njihov denar? Če se vam že vse ostalo?
Dejte bit malo bolj načelni prosim, morda bodo tudi vaši otroci tako dobili pravi signal o vrednotah (za katere po defoltu imaste vi monopol, druga stran je pa itak gnusno/bolezensko sprevržena).
Resn, kako ste lohk sexal z njimi?

@Samostojna 50+: Ne rečem, da se ne strinjam s tabo, vendar žal v vseh primerih ne gre mirno. Je pa res, da sem za kakšno stvar tudi sam kriv. Ne gre zato, da za vse krivim otrokovo mamo.

@Superdad: Lepo si napisal. Jaz imam to “srečo”, da vsaj zaenkrat nisem bil ničesar krivega obdolžen, ker si niti ne predstavljam tako silne zlobe. Se pa zloba manifestira glede otroka. To je pa dejstvo. In ja, zato sem selni besen na momente, ker defacto gre pri moji bivši za žensko, ki pač pričakuje, da jo bo cel svet nosil po rokah, ker je ona pač mama in, ker je res v prvem letu otrokovega življenja nesla večje breme. Jaz pa za dojenčke ravno najboljši nisem. Ampak iz tega skuhat sovraštvo, domnevno “nespoštovanje”,…lahko bi našteval v nedogled. Res je, da sem besen tudi na sistem, ki samo čaka, da v sistem pride “razočarana gospodinja” in tisti ljudje tam se obnašajo kot bi bili res glupi. Pa niso. Tazadnja sodnica je bila hudo ok in vem, da stvari intimno razume, vendar JI SISTEM ne dovoli, da bi naredila pametno stvar. Nenazadnje na mojo pobudo, da greva z bivšo na svetovanje niti uradno ne more spoštovati….

@Roseann: Imaš poanto. Jaz sem to bivši večkrat povedal. Verjamem, da gre pri ločitvah za toliko nagajanja tudi zato, ker pač tisti pri katerem otrok ostane (to je v mojem primeru pri njej) in če je le-ta pobudnih za ločitev, je pomoje jasno, da ne želi, da je otrok pod vplivom osebe, ki je ne mara. Jaz sem na sodišču predlagal, da se razidemo dokončno in to je to, ker je sovraštva, nerazumevanja in še česa pač preveč….Nihče noče niti slišat. Najebe pa še bolj otrok, ker pomoje v taki “družini”, kjer je res velik negativen naboj med starši tudi stiki niso pametni. Je bolj, da se vse skupaj konča za večno in popolnoma.

Jaz sicer nimam kaj hudo dosti proti bivši in še vedno nekak mislim, da je čisto ok. Je pa res, da je otrok od nje zahteval nenormalno visok davek in mi je tudi žal, da tega nisem prepoznal prej. Pa tudi, če bi to pomenilo še prej ločitev od nje in defacto tudi od otroka. Bi bil otrok vsaj vajen, da je pač to tako. No kakorkoli že jaz mislim, da se take reči težko kdaj dokončno končajo. Jaz sem pač oseba, ki je otroku obljubila lepo življenje (tudi lepše kot sem ga imel jaz) pa je pač tole prišlo vmes. Neka bežna srečanja, neskončno kreganje in beg od očitnega.

@roseann: kar si zapisala,me vsakič znova zmrazi, velikokrat tudi sam pomislim iste misli – kaj mi je bilo, za vraga? V tem svetu, ki je zelo drugačen od tistega, v katerem smo dejansko nekoga ‘izbirali’, ni več odločitev. Zdej je treba to situacijo sprejet, takšno kot je – umazano, polno razočaranj in žalostno, predvsem za otroke. Nisem toliko star in izkušen kot še bom in naučit se obvladovat tudi takšne občutke, je za moj pojem umetnost. Ko znaš tudi o svoji največji napaki govorit z nasmeškom na obrazu in vsem odpustit podobno kot sebi. To je umetnost, na ravni Zen Master -ja…. mogoče bom kdaj tam, zaenkrat se nisem. Sem v fazi, ko vec ne zamerim reakcij in posledic, nezmoznosti da bi nama uspelo funkcionirat, ne zamerim zelje po novem, ker je v meni tlela ravno tako – ne zmorem pa pogoltnit ovadb in tozbe za skrbnistvo, ker sem bil vec kot zgleden oce. In ne toleriram nic drugega kot fair-play, zato me vse skupaj se toliko bolj moti. Meje obstajajo, najtanjša meja pa je očitno med ljubeznijo in sovraštvom. In kljub vsemu, nekdanji bivsi partnerki zelim vse dobro. Upam, da čas opravi svojo ‘gladilno’ vlogo…

zlobe je polno naokrog, da pa mater skupnih otrok uporabi monstruozne in nehumane nacine kako z otroci zmanipulirati sceno, da bi ‘unicila’ oceta otrok… kaj je to? to ni zloba, to je nekaj, kar se nisem uspel dognat kaj predstavlja. In tega spoznanja o odsotnosti humanih mej nisem imel ko sem ‘delal’ na druzini, kar si je sila tezko odpustit. Ampak imas prav – sam sem odgovoren za svojo trenutno situacijo. Zato sem se npr. lotil studija psihologije,morda bom lahko v prihodnje malenkost bolj precenil ‘sanity’ bliznjih.

@Mick: dajva se midva slišat izven tega konteksta, imam filing, da se pehava za enakimi cilji ko gre za skrbnistvo in legislativo.

Drugače pa, filing neuspeha ni prijeten, vseeno pa je lahko na koncu tak s pozitivnim rezultatom. Da si ne lazemo v obraz – vse te variante ‘normalnega’ ob razpadu osnovne druzinske celice, so manjse ali vecje s*ranje v primerjavi z idealom. Idealnega sicer ni, obstaja pa lahko prijetno sozitje dveh odraslih in otrok, in to je tisto kar otroci podzavestno zelijo – imeti ob sebi hkrati oba starsa, druzino torej. In kako naj bo potem razpad tega se vedno pozitiven? Tako, da se zaves, da kljub drugacnemu okolju, se vedno lahko das vso ljubezen in da lahko sooblikujes otroka z vzgojo ne glede na to, da nisi vsak dan v stiku. Otrokom bo ostalo le to, spomini na tebe in vse kar ste skupaj poceli, ko odraste bo svoje vrednote meril tudi po tebi in svojim otrokom kasneje predal se izboljsan set vsega skupaj. Po moji izkusnji, je izziv in res ni enostavno, je pa tudi res, da pri meni traja nova ‘rutina’ cca leto dni… skratka, da ne filozofiram prevec – borit se z ‘mlini na veter’ je skoda casa- zivljenje je prekratko, da ga bi tratili za nekaj, na kar nimamo vpliva. In nudit svojo resnico vsepovprek vsem, ki pridejo za 5min v lajf – kar se mene tice, nikoli več – le otrokom in le še tistim 3.,4. osebam, ki so vredne vsega razmišljanja s cemerkoli v zvezi.

Čakam odgovor Alenke, ki je strokovnjakinja na tem področju in lahko govori tudi iz svojih osebnih izkušenj.

Jaz za mojega bivšega lahko rečem, da je bil čisto ok, dokler ni postalo zanj preveč obveznosti z družino (otroki) in se je umaknil (v gostilno), da se mu bilo potrebno ukvarjat z vsakodnevnimi stvarmi doma. Ostalo je sledilo.

Ne vem pa, zakaj bi se mi njegov denar gnusil. otroci morajo jest. A je moj denar kaj drugačen od njegovega? V trgovino ne ločijo, na banki tudi ne.

@superdad: Daj kak kontakt na zs.

@Jalur: Mislim, da ne razumeš poante. Ne gre zanj, pač pa zate in za tvoje otroke. Težave si de facto delaš sama, ker se z njim in denarjem, ki ga je on dolžan prispevat ukvarjaš.
Verjamem, da tega ne boš nikdar dojela, vendar za tvoj mir pri sami sebi bi bilo to pomoje ključno. Imaš otroke imaš svoj life, pusti njega in njegov denar in ti preživljaj otroke. S tem, ko jih ne/nočeš mu definitivno daješ samo signal, da je zate in za otroke pomemben.

lp,
M

Mah, moj se ves čas ukvarja z mano in mojim življenjem do te mere, da me redno preko policije, če ne gre drugače, preverja. torej mira itak nimam. Če se že moram z njim ukvarjat in mu (preko institucij) razkrivat moj lajf, potem nič več ne zgubim svojega mira, če ga še na preživnino spomnim. Govorim o tisti preživnini, ki je bila pred leti sodno določena in se nam upošteva kot dohodek družine pri štipendiji, OD, subvenciji šolske prehrane,… nikoli pa ga nisem tožila za zvišanje. In ja, gre za moj life in glede na to, da otroke le redko vidi zaradi svojih 1000 izgovorov in nujnih obveznosti, torej je večinoma vse na meni, bi si zaslužila, da me pusti na miru. če pa si jemlje pravico po moji zasebnosti brskat si pa jaz tudi jemljem pravico zahtevati preživnino.

ps, za zvišanje ga nikoli nisem tožila in če on ni tožil za znižanje potem naj prispeva vsaj tisto, kar je bilo določeno.

Čakam odgovor Alenke, ki je strokovnjakinja na tem področju in lahko govori tudi iz svojih osebnih izkušenj.

Jaz za mojega bivšega lahko rečem, da je bil čisto ok, dokler ni postalo zanj preveč obveznosti z družino (otroki) in se je umaknil (v gostilno), da se mu bilo potrebno ukvarjat z vsakodnevnimi stvarmi doma. Ostalo je sledilo.

Ne vem pa, zakaj bi se mi njegov denar gnusil. otroci morajo jest. A je moj denar kaj drugačen od njegovega? V trgovino ne ločijo, na banki tudi ne.[/quote]

kdo pa se je za te obveznosti odločal? saj ga menda nisi posilila:))