Danes popoldan sem si ogledala posnetek Polnočnega kluba (tazadnjega). Tematika in predvsem način, na katerega so bile predstavljene zgodbe in premnoga posploševanja so me spravili najprej v jok, potem pa v hudo jezo. Na kratko: otroci pri nas praviloma po ločitvi pripadejo mami, mame si lahko vse dovolijo brez sankcij, ubogi očetje, zlobne mame….itd. v nedogled. In takoimenovani strokovnjaki iz tega področja: sodnica, odvetnik, socialna delavca. Vsi skupaj tulili v isti rog. Odvetnik Verstovšek si je dovolil reči: če zastopamo mamo, se lahko samo uležemo in uživamo. Zmaga. Če so tožbe glede skrbništva tek na 100m, ima mama 90m prednosti. In da se praviloma vse ženske pred tožbo glede skrbništva poslužijo še obtožbe zaradi nasilja. In še in še. Pa nobene mame, da se sliši še druga stran.

Boli me, jezi me tako posploševanje. Že leta se borim, močno borim za svoja otroka proti mnogim lažem in številnim ovadbam s strani bivšega. In živim v nenehnem strahu, da bo pa nekoč nekdo vsemu temu verjel, da bom izgubila otroka.

Vem, dobro vem, da se dogaja marsikaj, da znajo biti ženske neznansko zlobne in zahrbtne v teh zadevah. Ampak prav tako moški.

Razočarana nad nestrokovno pripravljeno oddajo, ki je predstavila le eno plat zgodb. Me prav zanima, kaj bi povedale bivše partnerke teh ubogih moških.

Oddaja je bila namenjena očetom s tem problemom, njen namen ni bil prikazati objektivnega stanja. Saj včasih pa govorijo o mamah.

Takole je: ko bo enostarševstvo postalo tudi moški problem, se bo mogoče začelo premikati na bolje. Dokler je pa skoraj izključno ženski, bo pa sirota. Zato mogoče ni slabo, da se začne več govoriti o ločenih očetih in njihovih problemih.

Tudi sam sem slučajno videl, o čem bo tekla debata in sem potem pogledal do konca.

Res da ne spremljam novih ločitev, ampak vseeno sem si predstavljal, da se ne dogaja več to, da ti bivša za par let onemogoči stike z otrokom.

V mojih časih je bil znan primer Šubic, ki je ugrabil sina natanko iz istih razlogov. Ko se je vrnil, so ga zaprli in tožilka Nurensdorferjeva ga je kasneje izpustila, ko je povedal svojo plat zgodbe.

Samo roko na srce, so tudi vsi štirje v studiu bili eni “tepčki”. Ali so bili agresivni, ali pa so napačne odvetnike izbrali. Se pa strinjam s tistim telovadbarjem, da bi morali odločanje o tem prenesti stran od sodišča, saj se tam začne borba. Vse bi morali rešiti na mediaciji in to brez odvetnikov.

Tudi jaz imam mešane občutke glede oddaje.
Po eni strani je bila prikazana problematika zelo enostransko. Tisti odvetnik me je zelo spominjal na odvetnika mojega bivšega, ki mi je na ločitveno obravnavi reke, da bi on tudi raje po gostilnah hodil (kot šel po službi domov), če bi imel tako ženo (mene). Jap, ker je pozabil, da ima tudi otroke doma, ne samo ženo.
Po drugi strani pa so odprli teme in govorili o stvareh, o katerih se strinjam tudi sama.

– strokovnost sooialnih delavk, ki pišejo mnenja po trenutnem razpoloženju, brez da bi razmislile, kaj bo to mnenje zadaj povleklo.
– strokovnost sodnih izvedencev, ki tudi na podlagi polurnega pogovora uspejo sestavit “strokovno” mnenje. ne strinjam se, da preferirajo tistega, ki je plačal, če ni osebnih vez in poznanstev vmes. Se pa upam trditi, da je to zanje dober vir zaslužka, za katerega se ne potrudijo najbolje da bi razumeli situacijo in dali objektivno mnenje. Sicer pa… meni so naložili, da plačam sodnega izvedenca. Bivši bi se lahko na sodišču mirno zagrebel, in se ponudil, da ga plača on, če misli, da bo potem nnenje bolj v njegovo korist. Kljub temu, da so plačilo naložili meni je sodni izvedenec napisal mnenje brez da bi očeta sploh videl in sodišče ga je upoštevalo, čeprav se jaz s tem nisem strinjal. Drugič jaz nisem hotela izvedena plačat in sem na sodišču to povedal, da raje ne grem h sodnem izvedencu, če ga moram jaz plačat, pa ga je plačalo sodišče. Ta je bila dejansko bolj strokovna.
– Skupno skrbništvo se nekako sklada s tem, kar smo tu že govorile. To bi moralo bilt podlaga vsake ločitve. Torej predpostavka, da morata oba starša enakovredno skrbeti za otroka. To je zakonska dolžnost starša, ki pa po neki čudni logiki v Sloveniji v večini primerov po ločitvi za enega starša preneha in se breme preloži na drugega starša. Zakaj le? Če starš zanemarja vzgojo, varstvo in preživljanje otroka, dokler živijo v isti družinski skupnosti, sledijo ukrepi instituij in kazenski pregon. Po ločitvi pa je to normalno, da enemu staršu ni treba otroka več vzgajati in zanj skrbeti, če noče. Tistim staršem pa, ki so za (skupno) starševstvo neprimerni, ni morali naložiti ukrepe, s katerimi bi postali boljši starši, npr, obveno zdravljenje alkoholizma, obiskovanje delavnic nenasilne komunikaije in drugo.
– Zanimiv mi je bil izpostavljen problem, ko se mati z otroci odseli in zaradi tega oče ne more izvajat stikov. V vsakem primeru bo oče nasprotoval temu, da se otroci odselijo, pa če je pred tem redno izvajal stike ali ne. Po drugi strani se nikomur ne zdi problematično, če se daleč odseli neskrbnik. V tem primeru problem stikov za otroke ni nič dugačen kot če se odseli mama.
– Kazenske ovadbe so itak zgodba zase. kazenski zakonik ne ločuje med moškim in žensko, torej ne vidim razloga, da bi izpostavljali ovadbe žensk, če imajo moški enake možnosti. Dejstvo je pač, da nasilje pogosteje izvajajo moški kot ženske. Moja izkušnja je ravno obratna, da prijave moškega jemljejo resneje kot ovadbe žensk. Vsekakor, če se moški tega instrumenta posluži, potem bodo obadbo obravnavali. Mimogrede, kazenske ovadbe, pa tudi pravnomočne sodbe za kazniva dejanja imajo na sodišču ob določanju skrbništva/stikov majhne vpliv, glede na dejstvo, da dobijo redne stike tudi očetje, ki so bili pred tem pravnomočno obsojeni za nasilje v družini. ne verjamem torej, da bi na skrbništvo ali stike vplivala zavržena ovadba, kot so trdili v oddaji.
– Močno se strinjam z predlogom enega očeta, da bi morali ločitve primarno začeti reševati na drugačen način: s svetovanjem, mediacijo,… Čeprav je na sodišču to nepravden postopek pa je dejansko pravda. nam je bilo rečeno “ali se (tukaj in zdaj) sama zmenita, ali odločim jaz (sodnik). V petih minutah se bomo s pomočjo odvetnikov (eden tak pasji proti ženskam, kot tisti na sodišču, drugi pa ust ni odprl) kaj človeško dogovorili?

Vsekakor se strinjam, da je o zadevah potrebno govoriti in odpirati teme, pa četudi enostransko, če hočemo, da se kaj spremeni.

Uspela pogledati in…

Se strinjam z Jalur, a dodajam to, kar je tu zelo pereče, zgodba pa ista na obeh straneh. Ko poslušate strokovnjake, so odgovori jasni (OK se med seboj ne strinjajo v vsem), ko poslušate očete pa zelo zmedeni in se v odgovorih kaj kmalu izgubiš, novinarka jim je morala včasih znova in znova zastavljati eno in isto vprašanje, da je prišla do želenega in bistva. Ravno to se ponavadi dogaja na CSD, sodišči in pri izvedencih. Ker je naboj čustvene note premočan, je zadeva predstavljana napačno. In potem je na drugi strani nekdo, ki ima tudi svojo energijo, če je tisti dan v skladu z vašo, se zadeva obrne v pravo smer, drugače ne. Kar pa je zelo, zelo žalostno in na koncu ugotoviš, da si greš loterijo, namesto, da bi bile zadeve jasne.

To kar je gospod Verstovšek rekel je pa nekakšen mit, ki je globoko vcepljen v miselnost ljudi. In dostikrat se zgodi, da pride do mene kakšen oče in mi pove, da so mu vsi rekli, da se nima smisla boriti za otroke, pa če tudi je javno znano, da mati ni primerna. Na drugi strani je dosti moških, ki pride z onim pristopom, kaj mi pa kdo more, jaz sem ta in ta.

Point, ko pride do ločitve ni nikomur lahko, ker je bolečina premočna, čustvena zmeda prevelika, a kakor koli se obrneš, sam s sabo se človek ne more kregati. Pa lahko nasprotna stran nagaja na veliko, a ko ni odziva, ji slej kot prej zmanjka materiala. A ravno to dosežti je najtežje, ker si slej kot prej na točki, ko se začneš spraševati – zakaj!?. No tu je točka preloma, če jo zdržiš in se ne odzoveš, čeprav bi najraje nasprotni strani zavil vrat, ali pa še kaj hujšega, sledi zmaga in tisti mir, svoboda, sreča…

Alenka. Kar je rekel g. Verstovšek je precej realno dejstvo! Jaz sem to na sodišču slišal kakih tri-štirikrat in to celo ne od ene in iste sodnice. Ko bi vi kle vedele koliko sem jaz to pravo naštudiral in kaj vse sem na sodišču počel in govoril. Verjemite mi. Sodnico sem večkrat dobil, ko je ostala brez besed.

Veš kako zgleda ločitev kot je moja….Otrokova mati se “zmisli”, da ima družinske življenja dosti. Seveda ki družinska prijeteljica, ki je tudi odvetnica pove, da bo dobila vse. In seveda. Dobi otroka, dobi mastno preživnino in s stiki izsiljuje vsepovprek. Čeprav je čisto vsem jasno, da otroka jaz preživljam in žal nimam službe ob 7-15h.
1000-krat sem tulil skupno skrbništvo. Še celo ona ni niti ene besede rekla čez mene kot očeta. Sem dobil otroka? Ne otroka so mi ODVZELI. Sprijaznite se. S tem, ko je enemu otrok dodeljen v vzgojo in varstvo OTROKA NIMAŠ VEČ. PRAVNO JE TO TAKO! In to brezkakršnegakoli razloga. Pa kaj pol če z mamo ne živiva skupaj?

Skupno skrbništvo je možno le, če se s tem mati strinja. S tem se ne bo pa nikdar. Vsak na CSD, vsaka sodnica je jasno povedala, da je to daleč najboljše, vendar je pa nihče niti z besedo ni želel v to prepričat. Ker se jim ne lubi….Ko pa omenim, da je potrebno take ženske zapret, ker zaradi svojega udobja zlorabljajo sistem, sem pa jaz tisti, ki kao škodi otroku.

Skratka sistem je dober le za skrajne primere in čisto nič drugega. Menim celo, da bi lahko ta zakon na ustavnem sodišču padel, če bi kak dober odvetnik se tega lotil, ker preprosto je protiustavno odvzemati skrbništvo nad otroci ljudem s katerimi ni čisto nič narobe! In takih nas je na tisoče in to tudi zato, ker ženske vedo, da je za njih ločitev totalna zmaga in se tega poslužijo, če se jim tako samo zazdi….

@Histerija: V eni temi si priznala, da ti je žal, ker se ne greš skupnega skrbništva. Je tako? Kaj imaš sploh za govorit. Pa zmeni se za skupno sedaj. Nikdar ni prepozno.
In prosim avtorice drugih sporočil. Koliko moških, ki ima skrbništvo poznate in koliko izmed njih mama preprečuje ali pa omejuje stike?

Problem je, ker se mora s skupnim skrbništvom strinjati tudi oče :).

Sicer sem pa opazila, da si na Ločitvah spremljal temo, ki se je končala s skupnim skrbništvom, pa je sprva slabo kazalo. Torej ni nemogoče.

Ravno zato je mit (ker vsi mislijo, da mora biti tako, ker bojda je tako, nikjer pa ni dokazano, da je prav tako). Okoli mene je, mojih frendov, 10 moških, ki imajo skrbništvo, 4 se borijo za to, tako da ni nemogoče. Je pa preklemansko težko, ker si v tej bitki moške ne sme dovoliti niti ene same napake, niti enkrat ne sme imeti slab dan in predvsem niti enkrat se ne sme izraziti napačno. Kar je pa zelo težko. Poleg tega mora znati vsako “izgubo” iztržit sebi v prid. Na koncu včasih zgleda to tako, da je ona varianta happy, happy, happy – kot bi bil zadet, ves čas.

Oddajo sem si želela pogledati ker je bilo iz naslova razbrati, da bo govora o otrocih in njihovih doživljanjih ob ločitvi. Da morda dobim kak pameten nasvet. A o tem je bilo izrečenih le nekaj stavkov.

A1A: se strinjam glede očetov v oddaji. Čudno vse skupaj. Kako je mogoče, da on telovadec dve leti ni videl hčera? So se odselile na Kostariko? Ju ima mati zaprti v kleti? Dvomim. Kako se en moški ne more malo pozanimati o dekletih, ju kje počakati, odpeljati na sok? A mu je to prepovedano? Potem je bil konkreten razlog. A če ima določene stike, ju mora mati pripraviti nanje. Pa pika. Kako kar ne daš otroka in ni nobenih sankcij? Lahko kdo to razloži? Mislim, mene bivši prijavlja na policiji za vsako figo. Si ne drznem pomisliti, da otrok kdaj ne bi spustila na stik. Gresta, tudi zelo bolana gresta. Se zelo trudim da stiki potekajo kot dogovorjeno. Mogoče sem res naivna ko strela in je pri nas res možno, da se ena mati tako gre brez posledic. Ne vem. Če je temu tako, je res nekaj narobe.
Ampak pri teh moških iz oddaje nekaj ni v redu. Nekaj je moralo biti narobe. Ker ta materinski čut, da na vsak način zavaruje otroka pred komerkoli je potrebno, je noro močan, vsaj pri meni. Res bi rada slišala še te bivše partnerke in kaj je bilo narobe.

In tista zgodba o sendviču na koncu??!!! Groza.

Mick: kako odvzeli otroka? A zato ker je dodeljen materi? Al kaj?

LP

Tudi mene bivši za vsako figo prijavlja, in v zadnjem tednu sem govorila še z dvema takima materama, ki imata redno obiske policije doma. Pri obeh imajo otroci stike z očetom. Tako da, če bi bilo vse v redu bi sledile za mamo sankcije. Očitno je imela dobre argumente. Toliko o tem, da matere prijavljajo očete za vsako neumnost, tudi očetje niso izjema.

me pa zanima, kaj pomeni “da mora mama otroka pripraviti na stik”.

Punce. Zelo mi je žal, ampak sklepam, da iz vašega pisanja sledi samo sklep “fotri smo samo semenodajalci” in tisti” ki moramo ubita antilopo prnest za mizo”.

@Histerija: dvomim, da je do te odločitve prišel kar tako spontano. Verjetno se je predal, ker je itak doumel, da je “izgubil”.

@Alenka: Z leti bom razkril kaj vse sem naredil, tudi v pravnem pogledu. Resnično gredo stvari tudi v smeri presoje ustavnosti, ker temu je potrebno definitivno narediti konec! O napakah nebi. Jaz sem na sodišču popolnoma argumentirano (z navedbno zdravil, ki jih je jemala, z navedbno imena psihiatrinje kjer se je zdravila in zdravljenje na lastno pest opustila) izpostavil, da ima otrokova mati hude probleme. Vse skupaj so vzeli kot “ne znam se sprijaznit z ločitvijo”. Jaz pa temu pravim…pojdite vsi skupaj nekam kjer sonce ne posije!

@Jalur: Točno tako je. Otrok mi je bil odvzet. S tem je zagotovo kršen zakon, ki govori o tem, da mora “ta in ta” opusti vse…..Če veš o čem govorim, sicer lahko tudi citiram, čeprav znam te stvari že napamet! Nikdar in nikoli ne bom pristal na fiksne stike, ker meni že po sami ustavi pripada osnovna pravica, da sem svoboden človek. S tem, da mi je bila pa brez kakršnekoli argumentacije odvzeta skrb in vzgoja za otroka, je pa gotovo kršitev ustavne pravice otroka! Naj pa dokažejo, da je nekaj narobe z menoj in nisem primeren, ne pa zato, ker si je otrokova mati to izmislila.

In ja. Nikdar ne bom pristal na dejstvo, da moram za otroka finančno v celoti skrbeti, na drugi strani pa imam “pravico” ga videt, kakor si to zaželi mati – beri tako kot je sodišče to po njenem nareku odloči. Dejstvo je, da mi skrbništvo nad otrokom pripada ravno tako kot otrokovi materi in nikdakršnega razloga ni, da mi je bilo ODVZETO! Še enkrat poudarjam. Fiksno določeni stiki so izključno in samo namenjeni blesavim mamam, ki v resnici same niso sposobne dojeti, da otrok potrebuje tudi očeta.

Alenka. Tebe pa prosim, da navedeš natančne okoliščine v katerih so očetje dobili skrbništvo. Teh primerov namreč ni! Morda, če je otrokova mati prišla na sodišče “z iglo v žili” ali kaj podobno norega. Sicer teh primerov ni in brez kančka dvoma je dejstvo, da v tej državi se očetom serijsko ODVZEMA skrbništvo po željah otrokovih mater.

Z velikim veseljem je vnaprej obupal.

Res, na podlagi česa sklepaš, da je vnaprej obupal? Na podlagi tega, da zagovarjam skupno skrbništvo?

Kar se tiče očetov skrbnikov, jih tudi jaz poznam kar nekaj. In potem še nekaj s skupnim skrbništvom. Ne poznam pa očetov, ki imajo samo stike, takih se izogibam.

In spet te bom opozorila na tisto temo na Ločitvah, ki si jo spremljal, kajti v njej je en tip opisal, kako je prišel do skrbništva.

Glede svojih stikov s sinom pa si napisal več variant, enkrat si celo rekel, da jih nimaš, ker si jih zavrnil.

Jalur: meni je bilo na sodišču rečeno od sodnice, da je moja dolžnost pripraviti otroka na stik: poskrbeti za primerno obutev in oblačila in v primeru, da otrok na stik ne želi (se dogaja prepogosto) da se z njim pogovorim o razlogih in ga tako ali drugače prepričam, a le odide za tistih nekaj ur od mene. Mi je uspelo skoraj vedno, razen nekajkrat, ko je otrok histerično jokal in ga takega res nisem tiščala v avto od bivšega. Sam ga pa takoj ko se je pomiril, v roku ene ure sama odpeljala na očetov dom.

Mick: oče boš za vedno. Iz tega naziva izhajajo dolžnosti in pravice. Tebe moti le naziv, ki pripade skrbniku. Malenkost, ki je očitno ovira za tvoj ego. In ego mojega bivšega. Da si starš, tega ti nihče ne more vzeti in odvzeti. Če pa potrebuješ papir, kjer piše, da si skrbnik otroka in se le zato lahko počutiš kot odgovoren roditelj…potem je nekaj v tvoji glavi narobe. Pa oni dve izjavi v narekovajih?? Od kod ti to? Očitno imaš samega sebe le za semenodajalca in tistega, ki vrže antilopo na mizo. Od tod tudi tvoje prepričanje o odvzemu otroka. Žal.

LP

OK, po vrsti…

1. En je dobil skrbništvo, ker je pravilno argumentiral, zakaj je v otrokovo korist, da je z njim. Med drugim je bil razlog to, da si otrok želi biti z njim, da ima pri njemu boljše življenjske razmere. Otrok star 6 let, to je bilo 3 leta nazaj.

2. Otrok star 2 leti, argument, da ima boljše delavne pogoje, da je do sedaj on skrbel za otroka. Bivša ga je ovadila za ni da ni. Ker se niti enkrat ni “vžgal” je ona na koncu izpadla nora. Skrbništvo dobil on. Tega je že 5 let.

3. Otrok star 8. Skrbništvo dobila mati. Je on kljub vsem igram vedno našel način, da je vsaj malo bil z njim. Otrok pri 10 pobegnil od matere k očetu, sta vztrajala in na koncu se je mama pokopala. Tega je že tud ca. 5 let.

4. 3 otroci, od 3 do 8 let. Mati ni nič kaj napačna, le otroci imajo raje njega. Sodišče mu je prisluhnilo, na sodišču je bil miren, ona naredila sceno, zmagal on. To je pol leta stara zadeva.

5 in 6. Sta mame šle.

7. Dal on noter ločitev, ona manipulira in se ujela v lastni igri. Dobil oba otroka, starost 9 in 12. Bilo lani.

8. Ne vem kako, a od kar pomnim je otrok pri njemu. Poznamo se že 11 let. Otrok pa zdaj star 17.

9. Otrok zdaj 18, pri njemu že 8 let. Razlog, želja otroka, prijatelji, šola in oče je imel več časa.

10. Po hudi bitki, od obiskov varne hiše, do ne vem koliko ovadb na policiji-vse lažne, po 3 letih boja, od tega da otrok ni videl skoraj leto in pol , ker se je ona tako odločila, je na CSD naletel na vražjo delavko, ki mu je predlagala dobro odvetnico in je zmagal. Otroka sta zdaj pri njemu. Mislim da se bo o tem primeru še pisal v medijih.

Za več info pa zs.

@Histerija: Priznam ti, da ne vem točno o temi, ki jo omenjaš, bom pa sam povedal na kakšen način sem sam prišel do skrbništva. Z “veseljem obupal” je nekaj povsem drugega kot to, da si ti z njim počela vsemogoče. Na primer si se za otroka borila na sodišču. Tako kot pač večina žensk misli, da je normalno, v resnici je pa to popolnoma sprevrženo. Jaz, po tem kar vem o očet tvojih otrok, bi prej rekel, da se na ta nivo s tabo ne spušča več. Če vsaj 1/10 tega kar trosiš po forumu ve tudi on ima čisto prav, ker s takimi ljudmi se jih “projekt otrok” je definitivno prehiter grob.
Drži glede mojih stikov ja. Odrekel sem se fiksnim stikom tudi pretekli petek še enkrat in to se bom še 500-krat če bo potrebno. Nihče nima pravice izsiljevati nekoga zaradi katerega otrok ni na hladnem in zaradi katerega ni lačen. Stike pa imam, ne boš verjela. Imam jih kadar želim. Kaj misliš zakaj? Ti morda kaj pove, da sem danes poslal “čestitko” otrokovi mami za materinski dan, ki to ni? Tak človek ni mama, tak človek je navaden usrane, ki si ne zasluži biti mama!

@Samazavse: Ti misliš, da je otrok predmet. Za take otroke je zagotovo bolje, da jih ti nikdar ne “pripravljaš” na stik. TI čez svoje zamere zagotovo nikdar ne boš šla. Grem stavit karkoli, samo po parih vrsticah je razviden čisto standarden profil “slovenske ločene uboge matere”. Seveda ti je sodnica to rekla, ker je to TVOJA DOLŽNOST. Ne bo bivšega, ki ga očitno ne moreš, pač pa DO TVOJEGA OTROKA. In ti se celo čutiš poklicano, da o čemerkoli sodiš….Na grmado! Nč čudnega, da je toliko alkoholikov in norkomanov!

Fak off s temi stereotipi. Točno taka si kot moja bivša. Misliš, da boš nekaj omejevala in za vse je kriv moj ego. Ja, rabim papir. Rabim papir, da soodločam o tem kaj bo otrok počel, pa četudi kam bo hodil na telovadbo. Moj otrok bi moral zaradi zdravja. Bivši se to ne da. Ugani kaj. Še ena tožba. Ne moreš nič, če nisi skrbnik. Še osebne v banko ne dostavi za otrokov denar pa bodo ta denar zaplenili, ker je tak zakon. Pet ljudi jo prosi naj osebno dostavi pa jo boli k*. Njej je vse “izsiljevanje”. In ko enkrat ne boš vsak večer šla spat z otrokom govori o tem kaj so in kaj niso stiki. Do takrat pa molči, ker si niti predstavljaš ne.

@Alenka. Noben primer ni “gospa se je odločila”, da se bo ločila in to je to. V takem primeru je škoda hodit na sodišče. Jaz, če bi še enkrat izbiral niti enkrat do sedaj nebi šel na sodišče. Čeprav sem hvala bogu odvetnico hitro nagnal, ni bilo od tega nič dobrega, razen da sem plačal stroške transporta in “manjkal” v službi.

Sploh pa, če primer traja kaj več kot eno leto(kar je itak nujno) in je ta čas otrok z mamo, si gotov za večno. Gotov je tudi otrok, ki rata navadno poženščene usrane tako kot moj sin. Vedno bo še bolj prevladalo “ni pametno povzročat šokov otroku”. Na ta račun so v času ko to pišem otroci pri zadrogiranih mamah-nenazadnje je to “sodna praksa”, ki jo vsak lahko prebere. Jaz sem jo in vem kaj in kako.

Ostane samo še revolucija in ko nas bo ene 500 užgalo po mizi potem bodo reči drugačne. To bom tudi prej ko slej naredil.

Zanimiva tema..ampak svet je še vedno isti kot pred mnogmii leti..sem trenutno v tujini in nimam kaj počet zvečer in sem spet zašla mal na tale forum…

Se najbolj strinjam z A1A in Jalur…pri ločitvi vedno nastradajo otroci in sodišče je najpodlejša institucija poleg CSDjev – tidve isntituciji se z ločitivjo in skrbništvom sploh ne bi smeli ukvarjati…Velja seveda za SLO, razmere v tujini so čist drugačne. (ps: verjamem, da je bila oddaja totalno enostranska, saj kaj pa vendarle pričakujete od medijev prosim vas noooo??? btw jaz ne gledam nič, še berem raje malo in to zelo selektivno!)

Moja zgodba je dostikrat podobna “moškim” zgodbam, čeprav sem mama…navkljub odličnosti argumentov in lastni odličnosti je na sodišču delno zamagal lažnivec in manipulator (to je eden od članov tistega zloglasnega društva PODOS)…samo zato ker je hotel denar in hišo kamor naj bi vselil ljubico…no ja..njegovi življenjski cilji se mu niso uresničili, sedaj mora skrbet za otroke kar precej, kar mu prej nikoli ni bilo treba, ker je vse preložil name (so ga kar dobro zaj**li ti podosovci :))..jaz pa uživam življenje,saj mora imeti stike, pa preživnina ne pokriva življenskih stroškov. Imam ogromno prostega časa za prijatleje in rekreacijo ter odlično kariero 🙂 Skratka moje življenje se je obrnilo na bolje..kdor drugemu jamo koplje sam vanjo pade. V primeru ločitev je le problem, ker baraba in manipulator (velja za oba spola!!!) vanjo potegne še otroke, nedolžne in posledično oškodvane za celo življenje! Pri nas težko saniram posledice pri otroku, ki živi z mano ampak se pač trudim in mislim, da mi gre kar dobro. Ne vem pa kdaj bo v Sloveniji na tem področju kaj bolje, bolje za otroke!

Aja, Micku še odgovor glede očetovega in skupnega skrbništva: osebno ne poznam primera, da je oče dobil skrbništvo s tožbo, temveč je bilo vedno prostovoljno (ali pa je dovolj star otrok izrazil željo, da bi se preselil k očetu), pri skupnem skrbništvu je pa šlo za dogovor, v enem primeru s pomočjo mediacije. Otroci so bili pa zelo različnih starosti.

Kako jaz vidim sistem (pa ne, da bi bilo moje mnenje pomembno): izhodišče bi moralo biti skupno skrbništvo, potem se pa tuhta naprej. Vsak primer bi morali obravnavati individualno in poiskati individualno rešitev glede na življenjski slog družine.

Ko starša očitno ne izkazujeta primerne zrelostne ravni za dogovarjanje, sledi terapevtska obravnava z grožnjo, da se otroka umakne v primernejše okolje, če se ne bosta znala pogovarjati kot dve odrasli osebi.

Točno tako Histerija. Dodala bi še, da bi morala biti mediacija oz. kakršni koli razgovori o skrbništvu dopustni šele, ko bi bila oba starša za to sposobna. Če eden od staršev izkazuje nasilništvo, alkohol ipd. bi, moralo biti uspešno zaključeno zdravljenje pogoj, da se sploh začnejo pogovori o skrbništvu in to kakršnem koli.