polni nakupovalni vozički v trgovinah: otroci in psi :-)
Nisem ravno vega brala pred menoj … Obožujem pse in me nikakor nikjer ne motijo – tudi v gostilni pod sosednjo mizo … Dokler to ni kak mmops, ki glasno prdi in smrči 😉 Hecam se, tudi to me ne bi motlo, ker sem že ogromnokrat naletela na večje packe med ljudmi, kot bi bili psi. Včasih kak zraven mene sedi na koncertu, ki res zelo smrdi, tako da …
In ja, se strinjam, nekatrere pasme pozimi RABIJO oblekico. Je pa res, da ne rabijo diamantnih ogrlic in LV torb, ampak tudi to me ne moti, če jim privoščijo tisti, ki to lahko, zakaj ne.
Upam,da to ne pomeni,da bi prej rešila cucka kot otroka,pa ne samo mojega?????
Ja res je,nisem ljubiteljica psov,sovražim jih pa tudi ne,ampak mi vseeno otrok pa naj bo čigavršen koli,pomeni več kot sto cuckov.Je pa res,da psa nebom imela,vsaj dokler imam otroke in obilo dela z njimi.Nevem pa kaj mi prinese starost,ampak v štacune pa nebi hodil z mano pa pika.
V današnjem času pa se vse bolj kaže afnanje in pretiravanje pri hišnih ljubljenčkih-psih![/quote]
Kot že rečeno, ljudje smo različni – tebi več pomeni nek otrok, nekomu drugemu pa 100 cuckov. In kaj to tebi mar?
Ker pa nisi ljubitejica psov, mi ni jasno zakaj bi si sploh kdaj omislila psa? Bognedaj!
To, da bolj obrajtam našega “cucka” kot tvojega otroka pomeni preprosto to, kar piše. Koga bi pa ti prej rešila? Brata ali sestro? Očeta ali mamo, hčerko ali sinka?
Verjetno skušaš pomagati najprej tistemu, kateri je v večji ogroženosti, pa naj bo to človek ali žival. Če bi presodila, da nek tuj otrok bolj potrebuje pomoč kot naš pes, bi seveda skušala rešiti njega. Če pa bi morala izbirati med našim psom in tvojim otrokom, bi se seveda odločila za mojega psa, tu ni debate. Če bi odločala ali bo umrl moj ali tvoj otrok, bi seveda za življenje izbrala svojega. Žal ne moreš rešiti vseh, bi pa rešila vsaj tiste, ki jih imam rada in obratno. Simpl kot pasulj.
carla, če bi bila postavljena pred situacijo, da z enim dejanjem lahko rešiš svojega sina ali svojo hči, drugi bi umrl. Koga bi izbrala?
Matr, imate blesava vprašanja.
…kar se psov tiče!
cetrtic, tvoj pes je zagotovo daaaaaleč od takih, ki lastnika spremljajo v neživilsko trgovino, dam roko v ogenj.
Verjamem, da zanj lepo skrbite, a to ne pomeni, da je vaš družinski član in da se tako tudi obnaša. Šele, ko pes živi s človekom, ko razume njegovo telesno govorico, ko je zadovoljen in srečen v človeški družini, šele takrat ves trud in šolanje prinese sadove in je pes na nivoju, ki ga zunajživeči psi pač nikoli ne morejo doseči.
Spet ena zanimiva debata. Ki kaže po eni strani na to, da imajo nekatere mamice v glavi grozljive scenarije (“koga bi reševala, če bi lahko rešila samo enega, človeka ali psa?”), po drugi strani pa grozljivo nepismenost nekaterih:
– otroki,
– z otroci,
– z psi,
– s psmi …
Zmagovalka je pa tale:
“ampak mi vseeno otrok pa naj bo čigavršen koli,pomeni več kot sto cuckov”
Čigavršen koli??? 🙂
Da sploh ne omenjam tega, da presledki za ločili čudežno izginjajo.
Kako lahko sodiš kakšen je naš pes in kakšen odnos imamo do njega. Mogoče je bolj zadovoljen, ker gre povsod v naravi z mano, kjer se sigurno bolje počuti, kot pa v množici ljudi in bacilov, kjer se ne more niti pošteno zjagati. Ne mi govoriti, da psi v trgovinah uživajo. Pa dajte živalim možnost živeti, ne pa da so zasužnjene lutke nekaterih. Naš pes nas ima zelo rad in radi imamo tudi mi njega, vendar ima svoj prostor, kjer mu prav nič ne manjka. Najbolje, da nekatere spodite svoje može iz postelj (tudi take primere poznam) in namesto njih postavite kužije, da vas bodo greli. Čeprav naš pes ni šolan, se zelo lepo obnaša in razume na vsako besedo, pa za to ni bilo potrebno nikakršnega nasilja, ampak le lepa beseda in nagrajevanje za poslušnost. Pes nas uboga in ne napada drugih psov, kot se to velikokrat dogaja v raznik parkih in drugih sprehajališčih. Toliko o šolanih psih in kvazi družinskih članih. Mislim, da bi bilo potrebno poslati na šolanje kaknega lastnika, da ne bo po nepotrebnem mućil živali.
Ja, hm. SEm živela zraven ene povprečno velike znane trgovine, kamor so zjutraj dostavljali kruh (nekaj jim ga namreč dostavijo, nekaj sami pečejo). Ponavadi tako zgodaj, da zaposlenih še ni bilo. Jaz sem ob tej uri hodila v službo in nemalokrat videla, katere živalce se veselo sprehajajo po tistih košarah s kruhom. Potepuške mačke, podgane, miši. Košare so bile zunaj (asfalt, dež, sneg) na tleh pred skladiščem. Ali pa če pogledaš v skladišča VSEH trgovin, ista pesem.
Tako da me ob vsem tem otroci v vozičku še najmanj motijo. In tudi UREJENI psi me ne motijo.
Mi sicer svojih otrok ne vozimo tako, le na sedežku.
Kužka pa pustimo doma. Se mi pa smili, ko gremo npr za cel dan v šoping v avstrijo in sem že pomislila, da bi ga vzela sabo. Je pa to redko in doslej smo vedno našli varuško.
lp
Jaz bi svojega kosmatinca veliko raje vlekla povsod z menoj (tukaj izvzamem živilske trgovine in lokale, ker to je tudi meni no go), kot da ga puščam samega doma, ko grem po nakupih. V Italiji in Avstriji je nakupovanje poezija, ker lahko grem s psom v vse trgovine s tekstilom, tehniko, pohištvom, kozmetiko in podobne neživilske. Sva pa s partnerjem vedno obzirna in tisti, ki ne brska po trgovini, ta čas pridrži psa na diskretno odmaknjenem mestu, da nikogar ne ovira. Prodajalke so večinoma navdušene in kar same rinejo v psa. Vedno se držim napisov in znakov na vratih, sicer vprašam.
Kar se Ikee tiče, sem pred kratkim tudi sama ugotovila, da so psi v trgovini dovoljeni, prav izrecno piše, da naj se jih prevaža v nakupovalnih vozičkih. Mislim, da sem ta napis videla v Padovi, za Avstrijo nisem prepričana.
Tiste, ki nimate psov, niti ne pričakujem, da boste razumele. Pa da se razumemo, govorim izključno o čistih, dresiranih, neagresivnih, prijaznih, ubogljivih, socializiranih psih, ki se znajo obnašati med ljudmi na povodcu.
nisem vsega brala, to imajo v avstriji ze od nekdaj in po vseh štacunah, kar se mi zdi zelo okej. vedeti pa je tudi treba, da imajo tam zakone in da mora vsak lastnik svojega psa socializirat, šolat in zato si to lahko dovolijo, nikjer po trgovinah ne boš videla lulanja, kakanja ali norenja psa, ali da bo le ta moteč za okolico, ker se ve kje je psu mesto in kje ne. pri nas se to ne bi obneslo, ker bi bili psi povsod, kot so sedaj otroci, pa brez zamere, ampak eni še otroke ne znajo vzgojit, da ne bi bili moteči za okolico, bodo pa pse, ne, to za slovence ni. In še to, mogoče boš videla kje nevzgojenega psa, pa nato poslušaj govorico lastnika, slovenec ni kaj,)).
no dejte pametovat,pes je žival in ne more biti človek,sestava nejgovih možganov,čutil itd..se razlikuje od človekovega,tako kot človek ne more biti kača,prav o tem sem napisala,da spoštujete živali in iz njih ne delajte človeka,pustite jim biti in živeti njihovo naravo,prav to je omejevanje da se oblačijo(pes pasme z tanjšo in manj gosto dlako je tak z razlogom,vsaka pasma je pač nekje doma ane,tako kot slona ne moreš poslati v sibirijo in bo to njegovo naravno bivalno okolje,vsako prilagojeno ali bolje vsak približek primarnemu okolju pa je še vedno le približek,vrvice,nagobčniki ,copati in še bi lahko naštevala je preprosto počlovečanje živali..ni smisel v prijaznosti in pocukranosti psa ampak v tem kaj pes je-žival,pa to ne mislim podcenjevalno,živali so plemenita bitja ,morda celo bolj kot človek,ampak nehajte jih primerjat z človekom ,žival ne more izumiti pomivalnega stroja in ravno tako človeka z živaljo-žival ubija ko je lačna ali ogrožena,človek preprosto ker mu je dolgčas.
Upam,da to ne pomeni,da bi prej rešila cucka kot otroka,pa ne samo mojega?????
Ja res je,nisem ljubiteljica psov,sovražim jih pa tudi ne,ampak mi vseeno otrok pa naj bo čigavršen koli,pomeni več kot sto cuckov.Je pa res,da psa nebom imela,vsaj dokler imam otroke in obilo dela z njimi.Nevem pa kaj mi prinese starost,ampak v štacune pa nebi hodil z mano pa pika.
V današnjem času pa se vse bolj kaže afnanje in pretiravanje pri hišnih ljubljenčkih-psih![/quote]
Če pa bi morala izbirati med našim psom in tvojim otrokom, bi se seveda odločila za mojega psa, tu ni debate.
[/quote]
Ene ženske ste pa res bolne…
Upam,da to ne pomeni,da bi prej rešila cucka kot otroka,pa ne samo mojega?????
Ja res je,nisem ljubiteljica psov,sovražim jih pa tudi ne,ampak mi vseeno otrok pa naj bo čigavršen koli,pomeni več kot sto cuckov.Je pa res,da psa nebom imela,vsaj dokler imam otroke in obilo dela z njimi.Nevem pa kaj mi prinese starost,ampak v štacune pa nebi hodil z mano pa pika.
V današnjem času pa se vse bolj kaže afnanje in pretiravanje pri hišnih ljubljenčkih-psih![/quote]
Kot že rečeno, ljudje smo različni – tebi več pomeni nek otrok, nekomu drugemu pa 100 cuckov. In kaj to tebi mar?
Ker pa nisi ljubitejica psov, mi ni jasno zakaj bi si sploh kdaj omislila psa? Bognedaj!
To, da bolj obrajtam našega “cucka” kot tvojega otroka pomeni preprosto to, kar piše. Koga bi pa ti prej rešila? Brata ali sestro? Očeta ali mamo, hčerko ali sinka?
Verjetno skušaš pomagati najprej tistemu, kateri je v večji ogroženosti, pa naj bo to človek ali žival. Če bi presodila, da nek tuj otrok bolj potrebuje pomoč kot naš pes, bi seveda skušala rešiti njega. Če pa bi morala izbirati med našim psom in tvojim otrokom, bi se seveda odločila za mojega psa, tu ni debate. Če bi odločala ali bo umrl moj ali tvoj otrok, bi seveda za življenje izbrala svojega. Žal ne moreš rešiti vseh, bi pa rešila vsaj tiste, ki jih imam rada in obratno. Simpl kot pasulj.
carla, če bi bila postavljena pred situacijo, da z enim dejanjem lahko rešiš svojega sina ali svojo hči, drugi bi umrl. Koga bi izbrala?
Matr, imate blesava vprašanja.[/quote]
Pa a ve resno enačite ljudi z živalmi? Očitno pa vam tisti del možganov kot psom, ali pa vam je zakrnel.
qc,
če bi morala izbirati med mojim otrokom in tvojim psom, bi izbrala svojega psa?
Brez besed sem.
Pa da ne bo pomote, pse imam rada in ga tudi imam. Nasplošno živali. Ampak tvoj odgovor qc je pa podn od podna. Zamisli se malo nad sabo. Imaš otroka? Ker če bi morala jaz izbirati med svojim psom in tvojim otrokom, bi brez pomisleka najprej rešila tvojega otroka.
Rada imam živali ampak poznam kar nekaj ljudomrznežev, ki bi zares prej in z večjim veseljem pomagali živali kot človeku. Tudi nekaj žensk poznam, ki imajo otroke ampak več časa in ljubezni namenjajo svojim živalcam kot otrokom, ne razumem prav dobro psihe takega človeka ampak prav zelo zdrav tak odnos ne more biti.